Ikun-Šamaš
| Ikun-Šamaš (𒄿𒆪𒀭𒌓) | |
|---|---|
| Kralj Marija | |
![Votivni kip Ikun-Šamaša, Britanski muzej[1]](https://trans.hiragana.jp/ruby/https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ikun-Shamash.jpg) Votivni kip Ikun-Šamaša, Britanski muzej[1] | |
| Vladanje | okoli 2500 pr. n. št. (srednja kronologija) |
| Kralj Marija | |
| Rojstvo | |
Ikun-Šamaš ali Iku-Šamaš (klinopisno 𒄿𒆪𒀭𒌓)[2] je bil kralj Drugega marijskega kraljestva, ki je vladal okoli leta 2500 pr. n. št.[3] Po mnenju Françoisa Thureau-Dangina je vladal pred Ur-Nanšem Lagaškim.[3]
Bil je eden od treh marijskih kraljev, znanih iz arheologije in verjetno najstarejši.[2] Drugi je bil Iku-Šamagan, znan iz napisa na kipu v Narodnem muzeju Damaska.[2] Tretji je bil Lamgi-Mari (ime se bere tudi Iški-Mari), čigar kip je v Narodnem muzeju Alepa.[4][5]
Ikun-Šamaš v svojem napisu uporablja akadski jezik, medtem ko so njegovi sodobniki na jugu uporabljali sumerskega. Njegov uradni naslov v napisu je "kralj Marija" in "ensi-gal" - "vrhovni princ" (svečenik) boga Enlila.
Znan je tudi s kipa z napisom, posvečenega bogu Šamašu.[2]
Zdi se, da je Ikun-Šamaševo kraljestvo obsegalo tudi južno Babilonijo.
Kip
[uredi | uredi kodo]Votni kip Ikun-Šamaša, ki je postavil eden od njegovih uradnikov, so odkrili v mestu Sipar. Napis na njem se se glasi:
𒄿𒆪𒀭𒌓 / 𒈗𒈠𒌷𒆠 / 𒑐𒋼𒋛𒃲 / 𒀭𒂗𒆤 /𒅈𒊏𒀭 /𒆪𒅆𒈨𒋤 / 𒊨𒋤 / 𒀭𒌓 / 𒊕𒄸𒁺
i-ku-Dutu / lugal ma-ri2ki / ensi2gal / Den-lil2 / ar-raD / tush igi{me}-su3 / dul3-su3 / Dutu / sa12-rig9
"Iku(n)šamašu, kralju Marija, glavnemu Enlilovemu izvrševalcu, je kip posvetil Arail, njegov dvorjan
Kip je razstavljen v Britanskem muzeju.
-
Ikun-Šamašev kip -
![Napis na kipu[7]](https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/eb/Ikun-shamash_inscription.jpg/271px-Ikun-shamash_inscription.jpg)
Napis na kipu[7] -
-
Ikun-Šamašev kip v Britanskem muzeju (BM 60828)
![Napis na kipu[7]](https://trans.hiragana.jp/ruby/https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ikun-shamash_inscription.jpg)
Ikun-Šamaš
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Prvo marijsko kraljestvo |
Kralj Marija 2500 pr. n. št. |
Naslednik: Iku-Šamagan |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Spycket, Agnès (1981). Handbuch der Orientalistik (v francoščini). BRILL. str. 87. ISBN 978-90-04-06248-1.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Spycket 1981, str. 86.
- ↑ 3,0 3,1 Alfred Haldar (1971). Who Were the Amorites. str. 16.
- ↑ "Mission Archéologique de Mari 4 vols. in 6. Volume I: Le Temple D'Ishtar. Volume II : Le Palais. Part 1: Architecture. Part 2: Peintures Murales. Part 3: Documents et monuments. Volume III: Les Temples D'Ishtarat et de". Meretseger Books.
- ↑ Spycket 1981, str. 88.
- ↑ Jerrold S. Cooper (1986). Presargonic Inscriptions. str. 87. ISBN 9780940490826.
- ↑ 7,0 7,1 »Inscription of the statue of Ikun-Shamash«. cdli.ucla.edu.