2000

2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto. Leto je bilo proglašeno za Mednarodno leto za kulturo miru in Mednarodno leto matematike.

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1970.  1980.  1990.  - 2000. -  2010.  2020.  2030.
Leta:	1997 · 1998 · 1999 · 2000 · 2001 · 2002 · 2003
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki

Januar – junij

Vladimir Putin zaprisega kot predsednik Rusije

• 1. januar –
  • večina Zemljanov je praznovala začetek tretjega tisočletja, čeprav se je začelo šele leta 2001.
  • hrošč tisočletja povzroči težave z datumsko matematiko v neposodobljenih računalniških sistemih širom sveta, a brez katastrofalnih posledic, ki so jih napovedovali nekateri.
• 18. januar – meteorit Tagish Lake pade na območje jezera Tagish Lake v Britanski Kolumbiji (Kanada).
• 30. januar – zaradi popustitve zadrževalnika pri rudniku zlata blizu mesta Baia Mare v Romuniji se 100.000 m³ vode, kontaminirane s cianidom, izlije v reko Tiso – najhujša ekološka katastrofa v Evropi po černobilski.
• 8. februar – prične se obilno deževje v Mozambiku in v naslednjih tednih povzroči obsežne poplave, ki prizadenejo 1400 km² obdelovalnih površin in zahtevajo 800 žrtev.
• 18. februar – Stjepan Mesić postane predsednik Hrvaške.
• 4. marec – na Japonskem pride v prodajo PlayStation 2, najbolj prodajana igralna konzola vseh časov.
• 9. marec – zagnan je projekt brezplačne spletne enciklopedije Nupedie, znane kot predhodnice Wikipedije.
• 10. marec – vrhunec t. i. dot-com balona, ameriški borzni indeks NASDAQ doseže vrh pri 5132,52 točkah.
• 3. april – ameriško okrožno sodišče v Washingtonu razsodi, da je podjetje Microsoft kršilo protimonopolno zakonodajo z onemogočanjem konkurence na trgu programske opreme za osebne računalnike.
• 5. maj – konjunkcija Merkurja, Venere, Zemlje, Marsa, Jupitra in Saturna, hkrati je Luna v mlaju.
• 7. maj – Vladimir Putin postane predsednik Rusije.
• 25. maj – Izrael 22 let po invaziji na Libanon umakne preostanek svojih sil iz te države.
• 1. junij – v Hannovru, Nemčija, je odprta svetovna razstava Expo 2000.
• 13. junij – prvič se sestaneta predsednika Južne in Severne Koreje.

Julij – december

Otvoritvena slovesnost olimpijskih iger v Sydneyju

• 1. julij – odprt je øresundski most prek ožine Øresund med Dansko in Švedsko.
• 2. julij – Evropsko prvenstvo v nogometu se konča z zmago francoske reprezentance.
• 10. julij – Bašar al Asad postane predsednik Sirije.
• 14. julij – najmočnejši Sončev izbruh od leta 1989 povzroči geomagnetno nevihto na Zemlji.
• 25. julij – reaktivno potniško letalo Concorde na letu 4590 družbe Air France strmoglavi kmalu po vzletu iz Pariza, pri čemer umre vseh 109 ljudi na krovu in štirje na tleh.
• 12. avgust – zaradi eksplozije torpeda na krovu se potopi ruska podmornica Kursk z vsemi 118 člani posadke.
• 14. avgust – sinoda Ruske pravoslavne cerkve kanonizira carja Nikolaja in njegovo družino.
• 27. avgust – zaradi požara v moskovskem televizijskem stolpu Ostankino umrejo trije ljudje, moten je radijski in televizijski sprejem v mestu.
• 6. – 8. september – na Milenijskem vrhu na sedežu OZN v New Yorku se zberejo državni voditelji z vsega sveta in razpravljajo o vlogi te organizacije na prelomu tisočletja.
• 5. oktober – v Beogradu več sto tisoč ljudi demonstrira zaradi odločitve Slobodana Miloševića da ne prizna poraza v prvem krogu predsedniških volitev, s čimer ga prisilijo v odstop.
• 15. september – 1. oktober – v avstralskem Sydneyju potekajo 27. poletne olimpijske igre.
• 12. oktober – dva samomorilska napadalca, člana Al Kaide, se razstrelita ob ameriškem rušilcu USS Cole v adenskem pristanišču in ga močno poškodujeta, pri čemer umre tudi 17 članov posadke.
• 15. oktober – na državnozborskih volitvah v Sloveniji prejme največ glasov Liberalna demokracija Slovenije.
• 21. oktober – voditelji 15 držav članic Arabske lige se sestanejo na vrhu v Kairu.
• 2. november –
  • na Mednarodno vesoljsko postajo prispe prva stalna posadka.
  • Zvezna republika Jugoslavija je priznana kot naslednica SFRJ in sprejeta v OZN.
• 11. november – tragedija v Kaprunu: v požaru na vzpenjači v avstrijskem Kaprunu umre 155 smučarjev.
• 17. november – izpod Mangarta se sproži velik plaz in močno poškoduje Log pod Mangartom.
• 13. december – volitve za predsednika ZDA, George W. Bush proti Alu Goreu: Vrhovno sodišče ZDA prekine ponovno štetje glasov, s tem postane Bush novi predsednik.
• 15. december – ugasnjen je tretji, zadnji reaktor jedrske elektrarne v Černobilu, elektrarna pa popolnoma zaprta.
• 31. december – konec drugega tisočletja.

Svetovna populacija

Svetovna populacija
	2000	1995			2005
Svet	6.070.581.000	5.674.380.000	396.201.000	+6,98 %	6.453.628.000	383.047.000	+6,31 %
Afrika	795.671.000	707.462.000	88.209.000	+12,47 %	887.964.000	92.293.000	+11,60 %
Azija	3.679.737.000	3.430.052.000	249.685.000	+7,28 %	3.917.508.000	237.771.000	+6,46 %
Evropa	727.986.000	727.405.000	581.000	+0,08 %	724.722.000	3.264.000	-0,45 %
Južna Amerika	520.229.000	481.099.000	39.130.000	+8,13 %	558.281.000	38.052.000	+7,31 %
Severna Amerika	315.915.000	299.438.000	16.477.000	+5,50 %	332.156.000	16.241.000	+5,14 %
Oceanija	31.043.000	28.924.000	2.119.000	+7,33 %	32.998.000	1.955.000	+6,30 %

2000 v drugih koledarjih

Gregorijanski koledar	2000 MM
Ab urbe condita	2753
Armenski koledar	1449 ԹՎ ՌՆԽԹ
Etiopski koledar	1992 – 1993
Hebrejski koledar	5760 – 5761
Hindujski koledar
- Vikram Samvat	2055 – 2056
- Shaka Samvat	1922 – 1923
Iranski koledar	1378 – 1379
Islamski koledar	1421 – 1422
Tajski koledar	2543

Rojstva

• 9. marec – Nika Križnar, slovenska smučarska skakalka
• 15. marec – Kristian Kostov, bolgarski pevec
• 26. april - Timi Zajc, slovenski smučarski skakalec
• 5. december – Medard Brezovnik, slovenski smučarski skakalec

Smrti

Friedensreich Hundertwasser

• 15. januar – Željko Ražnatović, srbski paravojaški vojskovodja, poslovnež in politik (* 1952)
• 17. januar – Andrej Hieng, slovenski pisatelj in dramatik (* 1925)
• 11. februar – Roger Vadim, francoski filmski režiser, scenarist in producent (* 1928)
• 19. februar – Friedensreich Hundertwasser, avstrijski umetnik (* 1928)
• 6. april – Habib Bourguiba, tunizijski politik (* 1903)
• 4. maj – Aleksander Iljič Ahiezer, ruski fizik (* 1911)
• 21. maj – Barbara Cartland, angleška pisateljica (* 1901)
• 1. junij – Tito Puente, ameriški glasbenik (* 1923)
• 10. junij – Hafez al Asad, sirski častnik in politik (* 1930)
• 14. junij – Lojze Vodovnik, slovenski elektrotehnik (* 1933)
• 1. julij – Walter Matthau, ameriški igralec (* 1920)
• 31. julij – Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom (* 1918)
• 5. avgust – Alec Guinness, angleški igralec (* 1912)
• 9. avgust – John Harsanyi, madžarsko-avstralsko-ameriški ekonomist, nobelovec (* 1920)
• 9. september – Herbert Friedman, ameriški fizik (* 1916)
• 20. september – German Stepanovič Titov, ruski kozmonavt (* 1935)
• 28. september – Pierre Trudeau, kanadski politik (* 1919)
• 4. oktober – Michael Smith, britansko-kanadski kemik, nobelovec (* 1932)
• 9. oktober – Charles Hartshorne, ameriški filozof in teolog (* 1897)
• 15. oktober – Konrad Emil Bloch, nemško-ameriški biokemik, nobelovec (* 1912)
• 30. oktober – Anton Polenec, slovenski zoolog (* 1910)
• 17. november – Louis Eugène Félix Néel, francoski fizik, nobelovec (* 1904)
• 15. december – George Eric Deacon Alcock, angleški učitelj in ljubiteljski astronom (* 1912)
• 25. december – Willard Van Orman Quine, ameriški filozof in logik (* 1908)

Nobelove nagrade

• Fizika – Žores Ivanovič Alfjorov, Herbert Kroemer in Jack St. Clair Kilby
• Kemija – Alan J. Heeger, Alan G. MacDiarmid in Hideki Širakava
• Fiziologija ali medicina – Arvid Carlsson, Paul Greengard in Eric R. Kandel
• Književnost – Gao Ksingžian
• Mir – Kim Dae Jung
• Ekonomija – James Heckman in Daniel McFadden