Arnulf Koroški
Arnulf Koroški, tudi Arnulf Karantanski, koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899[navedi vir].
| Arnulf Koroški | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | cca. 850[1][2][3] neznano |
| Smrt | 8. december 899[4] Regensburg[1][5] |
| Poklic | vladar |
| Podpis |  |
Bil je nezakonski sin bavarskega kralja Karlmana in njegove konkubine Ludvike (Liutswind), ki je bila koroškega porekla. Otroštvo je preživel na Koroškem (današnji Možberk pri Celovcu), kjer je imel njegov oče svoj dvor. Ob delitvi očetovih posesti leta 880 mu je pripadla Koroška. Bavarska je pripadla Ludviku III. Mlajšemu, medtem ko je bila Italija dodeljena Karlu Debelemu. Arnulf je sicer na vzhodu frankovskega ozemlja imel svoj regnum, ki se je imenoval Regnum Carantanum, in je vključeval tudi Karantanijo in del spodnjepanonske regije.
Leta 887 je s pomočjo plemstva in z grožnjo vojaškega posredovanja odstranil s položaja cesarja, sicer svojega strica, Karla Debelega, ter tako postal njegov naslednik. Leta 887 je bil okronan za vzhodnofrankovskega kralja, leta 894 pa formalno okronan za kralja Italije. Papež Štefan V. ga je 22. februarja 896 okronal za cesarja Svetega rimskega cesarstva. Umrl je ob koncu leta 899 in je pokopan v katedrali Sv. Emmerama v Regensburgu.
Predniki
uredi| Karel Veliki | ||||||||||||||||
| Ludvik Pobožni | ||||||||||||||||
| Hildegarda | ||||||||||||||||
| Ludvik Nemški | ||||||||||||||||
| Ermengarda | ||||||||||||||||
| Karlman Bavarski | ||||||||||||||||
| Welf | ||||||||||||||||
| Ema | ||||||||||||||||
| Hedvika iz Bavarske | ||||||||||||||||
| Arnulf Koroški | ||||||||||||||||
| Eberhard iz Karantanije | ||||||||||||||||
| Liutswinda | ||||||||||||||||
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 Record #118650440 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Faceted Application of Subject Terminology
- ↑ Lundy D. R. The Peerage
- ↑ Settipani C. La Préhistoire des Capétiens: Première partie : Mérovingiens, Carolingiens et Robertiens — Villeneuve-d'Ascq: 1993. — P. 290-292. — ISBN 978-2-9501509-3-6
- ↑ http://universitypublishingonline.org/cambridge/histories/chapter.jsf?bid=CBO9781139055727&cid=CBO9781139055727A014
