Grad Podsmreka
Grad Podsmreka (nemško Burg Smreck) je graščina iz 16. stoletja, ki stoji v Podsmreki pri Višnji Gori.
| Grad Podsmreka | |
|---|---|
 Grad Podsmreka leta 2007 | |
  Grad Podsmreka Geografska lega: Grad Podsmreka, Slovenija | |
| Lega | vzhodno od vasi Podsmreka pri Višnji Gori Občina Ivančna Gorica |
| Koordinati | 45°57′0″N 14°46′5″E / 45.95000°N 14.76806°E |
| Uradno ime: Podsmreka pri Višnji Gori - Grad | |
| Razglasitev | 1. junij 1946 |
| evid. št. | 1580[1] |
Zgodovina
urediGraščina je v Podsmreki stala že proti koncu 16. stoletja.[2] Prvotno so jo pozidali plemiči Galli.[2][3] Galli so v dvanajsetem stoletju prišli z Bavarske, vendar so se na slovenskem etničnem ozemlju udomačili in bili leta 1463, sprejeti med kranjske deželane.[3]
Sledeča znamenita rodbina so Lambergi, ki so bili lastniki več gradov.[3] Ena izmed pomembnejših osebnosti te družine je Krištof Lambergar, čigar sloves lahko med drugim zasledimo v romanci Pegam in Lambergar.[3]
Naslednja poznana rodbina je rodbina Ursini-Blagay, ki je znana predvsem po grofu Štefanu Ursini-Blagayu.[3] Grof Štefan Ursini-Blagay je v bitki pri Sisku poveljeval enemu od oddelkov kranjskih strelcev in konjenikov.[3]
V 19. stoletju je grad doživel razcvet. Lastnik gradu je bil Emil Rothschütz, ki je leta 1866 na gradu ustanovil čebelarsko podjetje.[2] Podjetje je razpošiljalo čebelarsko orodje in panje s kranjsko čebelo po vsej Evropi.[3] Seznam javnih zavodov, ki so v Podsmreki kupili kranjsko čebelo, naveden v reklamnem katalogu, je presenetljiv celo za razmere današnje globalne trgovine.[3] Podjetje je prejelo mnoge prestižne nagrade, med drugim srebrno medaljo na svetovni razstavi v Parizu leta 1878.[3] Izdajalo je reklamne kataloge v nemškem, francoskem, madžarskem, poljskem, hrvaškem in češkem jeziku, naklada pa je dosegla 285.000 izvodov.[3]
Družina pa kasneje ni bila enako uspešna. Oče Emila Rothschütza je bil zaradi goljufive pridobitve naslova barona zaprt. Kasneje je v zaporu s samomorom končal življenje. Sin je po tem dogodku preimenoval v Emil von Ravenegg, po slovensko Rožič.[3] Otroci Emila in njegove žene Cecilije Ravenegg niso bili tako podjetni kot oče. Sin Franc je zaradi dolgov prodal graščino in pripadajoče posestvo.[3]
Grad je prevzela družina Majdič iz Zgornjih Jarš v Ljubljani, ki je bila vodilna na področju mlinarstva.[3] Grad je prevzela kot kompenzacijo za dolg, ki ga je Franc Ravenegg nabral z odkupom moke.[3] Grad so kmalu prodali.[3]
Dunajčan Peter Klarwill je bil predzadnji lastnik gradu in sicer v obdobju med 1. in 2. svetovno vojno.[3] Dal je podreti Raveneggov čebelnjak in pod gradom nasaditi sadno drevje.[3] Posest je imel zgolj za preživljanje prostega časa, zato je grad uredil po svojem okusu.[3] Uredil je knjižnico in zbirko umetnin.[2] Njegovo pretirano uživaško življenje je prizadelo mlado soprogo, ki je pri triindvajsetih končala življenje s samomorom.[3] Pokopana je na višnjegorskem pokopališču, njena nagrobna plošča je vzidana na steno župnijske cerkve sv. Egidija.[3]
Maja 1939 je Klarwill prodal posestvo družini Verovšek, saj je v Nemčiji bila na oblasti nacistična stranka, ki je preganjala jude.[4] Klarwill je bil judovskega porekla, zato je zaradi lastne varnosti grad zapustil.[3] Vsa oprema, pohištvo, orožarna in mnoge umetniške slike pa so v gradu ostale.[3]
V obdobju družine Verovšek, ki je obogatela s trgovanjem železnine in stroji, je grad Podsmreka ponovno zaživel.[3] Grad je obiskovalo veliko gostov, sorodnikov in prijateljev družine Verovšek, med drugim tudi zaradi dobre železniške povezave z Ljubljano.[3]
Med bombardiranjem Višnje Gore med 2. svetovno vojno, so v gradu našli zatočišče prebivalci bližnjih naselij.[3]
Po smrti Antona Verovška leta 1947 je komunistična oblast grad nacionalizirala.[2] Kasneje je bil v njem oddelek Slovenskega etnografskega muzeja s stalno razstavo o lončarstvu na Slovenskem.[5] Muzej so zaprli v zadnji četrtini 20. stoletja, ko so v bližini gradu zgradili kamnolom Podsmreka.[2] Grad ni vzdrževan od zaprtja muzej dalje. Po razpadu Jugoslavije je bil grad v denacionalizacijskih postopkih, v katerih je bil dodeljen občini Ivančna Gorica.[2]
Obnova in preureditev
urediObčina Ivančna Gorica si prizadeva za prenovo gradu.[2] Na občini so tudi predstavili nekaj idej o preureditvi gradu in sicer preureditev gradu v motel, zaradi lege ob avtocesti, ter preureditev gradu v Muzej čebelarstva.[2] Vrednost gradu po ocenah v letu 2017 je znašala 100.000€.[2]
Sklici
uredi- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1580«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 »Zibelka kranjske sivke se podira - Slovenske novice«. Pridobljeno 2. marca 2021.
- ↑ 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 3,11 3,12 3,13 3,14 3,15 3,16 3,17 3,18 3,19 3,20 3,21 3,22 3,23 3,24 »Grad Podsmreka - Turistično društvo Višnja Gora«. Pridobljeno 3. marca 2021.
- ↑ »Bojkot Judov pred 80 leti uvod v holokavst - siol.net«. Pridobljeno 3. marca 2021.
- ↑ »Graščina Podsmreka na gradovi.jesenice.net«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2011. Pridobljeno 19. februarja 2011.
