Poreč

Za druge pomene glej Poreč (razločitev).

Poreč (italijansko Parenzo, latinsko Parens ali Parentium) je istrsko turistično mesto in pristanišče na Hrvaškem z okoli 9000 prebivalci (2021), sedež istoimenske mestne občine (hrvaško Grad Poreč) s 16.607 prebivalci (po popisu 2021), ki upravno spada v Istrsko županijo, ter sedež Poreško-puljske rimskokatoliške škofije, ki obsega večino ozemlja (hrvaške) Istre. Poreč je ena od občin, kjer živi slovenska manjšina v Istri.

Poreč
Naselje in občina
Pristanišče v Poreču
Zastava
Poreč Položaj Poreča na Hrvaškem
Koordinati: 45°13′35″N 13°36′02″E
Država	Hrvaška
Županija	Istrska
Nadm. višina	3 m
Prebivalstvo  (2001)
• Skupno	10.448
Časovni pas	UTC+1 (CET)
Poštna številka	52440 Poreč
Omrežna skupina	+385 (52)
Avtomobilska oznaka	PU
Spletna stran	www.porec.hr

Poreč ima blago sredozemsko podnebje in je zaradi velikega števila plaž, slikovitosti mesta in bližnje okolice, kulturnozgodovinskih spomenikov, turističnih naselij in kampov eno izmed največjih istrskih turističnih središč ob vzhodni obali jadranskega morja.

Zgodovina

Mesto je bilo ustanovljeno pred 25 stoletji. V 2. stol. pr. n. št. je postalo rimski castrum, malo kasneje municipium, v 1. stol. pa kolonija. Za Rimljani so v Poreču vladali Goti, Bizantinci in Franki. V srednjem veku je Poreč izoblikoval lastno komunalno samoupravo, nato pa je Poreč, kot prvi med istrskimi mesti, moral leta 1267 priznati oblast Beneške republike, ki je trajala do njene ukinitve leta 1797.

Po propadu Benetk je Poreč za kratek čas spadal pod habsburško Sveto rimsko cesarstvo, nato pod Napoleonovo Francijo in je bil sprva del Napoleonovega Italijanskega kraljestva, od leta 1809 pa Ilirskih provinc.

Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri Waterloo-ju je Istra po določbah Dunajskega kongresa ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Poreč je odtlej spadal pod Avstrijsko primorje oziroma Deželo Istro, katere deželni zbor je imel sedež prav v Poreču. Z razpadom Avstro-ogrske monarhije ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena kraljevini Italiji, vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca druge svetovne vojne je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (Adriatisches Küstenland) Wermachta, vojaških enot Tretjega rajha. Po vojni je pripadel SFR Jugoslaviji, po njenem razpadu in razglasitvi neodvisnosti republike Hrvaške pa je hrvaško obalno mesto.

Med letoma 1902 in 1935 je ozkotirna železniška proga Porečanka mesto povezovala s Trstom.

Središče Poreča ponoči

Znamenitosti

Med številnimi ostanki bogate in burne preteklosti je najpomembnejša slovita Evfrazijeva bazilika, vrhunsko delo bizantinske umetnosti, s prekrasnimi mozaiki, ki jih upravičeno uvrščajo med z najlepše v Evropi. Baziliko je dal v 6. stol. zgraditi poreški škof Evfrazij.

Muzej tako imenovane Poreštine so uredili v palači Sinčić, ki je bila zgrajena v 17. stoletju. Muzej hrani zanimive zbirke iz prazgodovine, antičnega in srednjeveškega obdobja, ter zbirko materialov iz NOB.

Panorama z zvonika Evfrazijeve bazilike

Cerkev Gospe od Angela, Poreč

Arhitekturne posebnosti

• Romanička kuća
• Okrugla kula
• Kuća dva sveca

Demografija

Pregled števila prebivalcev po letih
1857	1869	1880	1890	1900	1910	1921	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2001	2011	2021
2461	2712	3094	3461	3968	4854	4501	4773	3166	2833	3305	4713	7376	9250	10448	9790	8841

Viri

• Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
• Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
• Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.

Glej tudi

• Seznam naselij na Hrvaškem

Zunanje povezave

• Poreč turistična skupnost - Uradna spletna stran Arhivirano 2012-06-24 na Wayback Machine.