Ogled vira Lehiti

[[Slika:Polska 960 - 992.png|thumb|right|250px|Pod [[Mješko I.|Mješkom I.]] (vladal okoli 960–992) je na [[Poljska|Poljskem]] živela večina lehitskih plemen]]
[[Slika:Limes.saxoniae.wmt.png|thumb|250px|''[[Limes Saxoniae]]'', meja med [[Sasi]] in lehitskimi [[Obotriti]], je bila začrtana okoli leta 810 na ozemlju sedanje dežele [[Schleswig-Holstein]]]]

'''Lehiti''' ([[poljsko]] Lechici, [[nemško]] Lechiten)<ref>Tadeusz Lehr-Spławiński. ''Język polski''. 1978.</ref> ali '''Lehitska plemena''' (poljsko Plemiona lechickie, nemško Lechitische Stämme) so bili skupina zahodnoslovanskih plemen, naseljenih na ozemlju sedanje [[Poljska|Poljske]] in vzhodne [[Nemčija|Nemčije]], ki so govorila lehitske jezike. Lehiti so se razlikovali od češko-slovaških podskupin in so bili najbližji sorodniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]],  Pomorjanov in Polabskih Slovanov.<ref>Jan Długosz. ''Annales seu cronicae incliti Regni Poloniae''. Vol. I. str. 35.</ref>

==Zgodovina==
Po enio od poljskih legend je Mješko I. podedoval vojvodski prestol po očetu, ki je verjetno vladal dvema tretjinama ozemlja, naseljenega z vzhodnimi lehitskimi plemeni. Združil je Lehite vzhodno od [[Odra|Odre]] ([[Zahodni Poljani |Poljane]], Mazovce, Pomorjane, Vistulane in Šlezijce) v enotno državo Poljsko. Njegov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je ustanovil škofije v [[Vroclav]]u, Kołobrzegu in [[Krakov |Krakov]]u ter nadškofijo v [[Gniezno|Gnieznu]]. Boleslav I. je vodil uspešne vojne proti [[Češka|Češki]], [[Moravska|Moravski]], [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]] in [[Lužica|Lužici]] ter prisilil Zahodne Pomorjance, da so Poljski plačevali davek. Tik pred smrtjo je Boleslav leta 1025 postal prvi poljski kralj.

==Lehitski jeziki==
Med Zahodnimi Slovani so bili predniki ljudstev, pozneje znanih kot [[Poljaki]], [[Pomorjani]], [[Čehi]], [[Slovaki]], [[Lužiški Srbi]] in [[Polabi]]. Severna skupina lehitskih jezikov je poleg poljščine vključevala še ogroženo pomorjanščino in izumrlo polabščino. [[Šlezijščina]], ki se obravnava kot poljsko narečje ali kot samostojen jezik, je prav tako del te skupine. Lužiški jeziki južnega dela polabskega območja, ki so danes ohranjeni kot relikti v Zgornji in Spodnji Lužici, zavzemajo mesto med lehitsko in češko-slovaško skupino jezikov.<ref>Timothy Reuter (2000). Bohemia and Poland. The New Cambridge Medieval History: c. 900-c.1024. Chapter 20. str 512-513.</ref>

==Ime Lech==
[[Slika:Chronica Polonorum Lech.jpg|thumb|upright|Legendarni vladar Lech v ''[[Chronica Polonorum]]'', ki jo je napisal letopisec Maciej Miechowita (Matthias iz Miechowa)]]

Ime Lech ali Leszek, Lestko, Leszko, Lestek in Lechosław je na Poljskem zelo priljubljeno moško ime. Priljubljeno je bilo tudi med člani dinastije [[Pjasti|Pjastov]]. Tko so se imenovali [[Lestek]], [[Lešek I. Beli]], [[Lešek II. Črni]], Lešek Mazovski in Lešek iz Racibórza. Najstarejši del Gniezna v središču [[Velikopoljska|Velikopoljske]] se imenuje Wzgórze Lecha ("Lechov hrib") in Góra Królewska ("Kraljevi hrib").

==Legende==
{{Glavni članek|Leh, Čeh in Rus}}
V poljski književnosti se je Lech imenoval legandarni ustanovitelj Poljske. Legenda opisuje tri brate, [[Leh, Čeh in Rus|Leha, Čeha in Rusa]], ki so ustanovili tri slovanske države: Poljsko, znano tudi kot Lehija, Češko (Bohemijo) in Rusijo ([[Rutenija|Rutenijo]]). V tej legendi je bil Lech tudi ustanovitelj Gniezna: 

: ''Trije bratje, Leh, Čeh in Rus, so raziskovali divjino, da bi našli kraj za naselitev. Nenadoma so zagledali hrib s starim hrastom in orlom na vrhu. Leh je rekel: tega belega orla bom vzel za simbol svojega ljudstva in okoli tega hrasta bom zgradil svojo trdnjavo in zaradi orlovega gnezda (poljsko gniazdo) ga bom imenoval Gniezdno (sodobno Gniezno). Drugi bratje so šli dlje, da bi našli prostor za svoje ljudstvo. Čehi so šli na jug, da bi ustanovili Češko, Rusi pa na vzhod, da bi ustvarili Rusijo.''<ref name="ref12"> Kazimierz Abgarowicz, Brygida Kürbisówna. "Kronika wielkopolska". PWN, Warszawa 1965. Druga izdaja,  Kraków 2010.  ISBN 978-83-242-1275-0.</ref>

Različico te legende, ki vključuje le dva brata Leha in Čeha, je prvi zapisal Kozma iz Prage. Legendo sta opisali ''Velikopoljska kronika'' (''Kronika wielkopolska''),<ref>Brygida Kürbisówna. "Studia nad Kroniką wielkopolską". Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk. Poznań 1952.</ref> napisana leta 1273 v [[Latinščina|latinščini]], in ''Dalimilova kronika'', napisana v [[Češčina|češčini]] leta 1314.<ref>Die alttschechische Reimchronik des sogenannten Dalimil. Munich: Sagner, 1981.</ref>

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zahodni Slovani]]