Ogled vira Nitrat

{{Chembox
| ImageFile1 = Nitrate-3D-balls.png
| ImageAlt1 = [[Ball-and-stick model]] of the nitrate ion
| ImageFileR1 = <!-- filename lost in history?  (then L1/R1 together))-->
| ImageAltR1 = [[Space-filling model]] of the nitrate ion
| SystematicName = Nitrate
| IUPACName =
| OtherNames =
| Section1 = {{Chembox Identifiers
| CASNo = 14797-55-8
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| UNII = T93E9Y2844
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| PubChem = 943
| SMILES = [N+](=O)([O-])[O-] 
| ChemSpiderID = 918
| InChI = 1/NO3/c2-1(3)4/q-1
| InChIKey = NHNBFGGVMKEFGY-UHFFFAOYAI
| StdInChI = 1S/NO3/c2-1(3)4/q-1
| StdInChIKey = NHNBFGGVMKEFGY-UHFFFAOYSA-N
| RTECS = 
| MeSHName = 
| ChEBI = 17632}}
| Section2 = {{Chembox Properties
| Formula = {{chem|N|O|3|-}}
| N=1|O=3
| Appearance =
| Solubility = 
| ConjugateAcid = [[Dušikova kislina]]}}
| Section3 = {{Chembox Hazards
| MainHazards =
| FlashPt =
| AutoignitionPt = }}
}}
[[Slika:Nitrate-ion-elpot.png|thumb|right|300px|Prikaz razporeditve [[električni potencial|elektrostatskega potenciala]] na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja.]]

[[Slika:Nitrate-ion-2D.png|thumb|right|300px|Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo.]]

V [[anorganska kemija|anorganski kemiji]] so '''nitrati''' [[sol (kemija)|soli]] [[dušikova kislina|dušikove(V) kisline]], ki so močni [[oksidant]]i ravno tako kot kislina sama. V [[organska kemija|organski kemiji]] pa rečemo nitrati [[ester|estrom]] dušikove kisline in [[alkohol]]ov. 

== Kemijske lastnosti ==
'''Nitratni ion''' je poliatomični [[ion]] z [[empirična formula|empirično formulo]] [[dušik|N]][[kisik|O]]<sub>3</sub><sup>-</sup> in [[molekulska masa|molekulsko maso]] 62,0049 g/mol.
Nitratni ion je [[konjugativna kislina|konjugativna baza]] dušikove kisline, sestavljen iz centralnega dušikovega [[atom]]a in treh enakih kisikovih atomov v [[trigonalna planarna|trigonalni planarni]] razporeditvi.
Strukturo NO<sub>3</sub><sup>-</sup> lahko razložimo z [[resonanca (kemija)|resonanco]] treh kanonskih struktur:

<div style="text-align: center">[[Slika:Nitrate-ion-resonance-2D.png|500px|Resonančne kanonske strukture nitratnega iona.]]</div>
 
Vsi nitrati(V) so v [[voda|vodi]] dobro [[topnost|topni]]. Iz vodnih raztopin [[kristalizacija|kristalizirajo]] bodisi ionsko zgrajeni brezvodni nitrati(V), (na primer alkalijski nitrati(V)), ali pa [[kristalohidrat]]i. Mnogi brezvodni nitrati(V) so [[neobstojnost|neobstojne]] in zelo [[higroskopnost|higroskopne]] [[spojina|spojine]], (na primer [[kalcijev nitrat]](V) ali nitrati(V) [[prehodna kovina|prehodnih kovin]]). [[Termični razkroj]] nitratov(V) je odvisen od [[Polarizacija elektrolita|polarizacijske]] moči [[kation]]a in od obstojnosti reakcijskih produktov. Alkalijski nitrati(V) razpadejo pri 300 do 400&nbsp;°C na kisik in nitrate(III), ki so termično razmeroma obstojni, (nad 600&nbsp;°C razpadejo do [[oksid]]ov):

2 NaNO<sub>3</sub> → 2 NaNO<sub>2</sub> + O<sub>2</sub>

Nitratni(V) ion, NO3-, je lahko [[ligand]] v [[koordinacijska spojina|koordinacijskih spojinah]], in sicer enovezni ligand, (na primer v ionu [CO(NO3)(NH3)5]2+), še pogosteje pa dvovezni ligand (na primer v ionu [Ce(NO3)6]3-).<ref>Lazarini, F., Brenčič, J. (1992). Splošna in anorganska kemija, str. 349-350.</ref>

V organski kemiji je nitrat [[funkcionalna skupina]] s splošno [[formula|formulo]] RONO2. So estri dušikove kisline in alkoholov, ki nastanejo z reakcijo '''nitroksilacije'''. Primer so '''metilni nitrat''', ki nastane z reakcijo [[metanol]]a in dušikove kisline,<ref>Black, A. P.; Babers, F. H. (1939). Methyl nitrate str. 412.</ref> nitrat [[vinska kislina|vinske kisline]],<ref>Snyder, H. R.; Handrick, R. G.; Brooks, L. A. (1942) Imidazole. str. 471.</ref> in neustrezno imenovan [[nitroglicerin]].

== Sorodne snovi ==

Nitratov(V) ne smemo zamenjevati z nitrati(III) oziroma [[nitrit]]i (NO<sub>2</sub><sup>-</sup>), ki so soli dušikove(III) kisline. [[organska spojina|Organske spojine]], ki vsebujejo dušikovo [[funkcionalna skupina|funkcionalno skupino]] (ima enako formulo in strukturo kot nitratni ion vendar je en oksidni ion (O<sup>-</sup>) zamenjan z R skupino), so znane kot [[dušikova spojina|dušikove spojine]].

== Učinki na vodno življenje ==

V [[sladka voda|sladki vodi]] ali v sistemu [[rečno ustje|rečnih ustij]] lahko nitrati dosežejo visoko raven, ki je možen vzrok za pogin rib. Kljub temu, da je nitrat mnogo manj toksičen kot [[amonijak]] ali nitrit, lahko koncentracija večja od 30 ppm ovira rast, oslabi [[imunski sistem]] in povzroči [[stres]] nekaterim vrstam vodnih organizmov.

Osnovni vir povečanja [[koncentracija|koncentracije]] nitratov v vodnih sistemih je odtekanje vode s površin, katere so prejele preveliko količino dušikovih [[gnojila|gnojil]]. Ta povečana koncentracija lahko vodi do povečanega cvetenja alg in tako pride do pomanjkanja kisika, ki povzroči spremembe v [[ekosistem]]ih, ter da nekaterim skupinam organizmov prevlado na drugimi. Ker se nitrati popolnoma raztopijo v vodi, ji posledično pogosto uporabljamo kot [[indikator]] kvalitete vode.

Ob razpadu oziroma [[razkroj]]u so nitrati popolnoma normalen kemijski produkt. Na kvaliteto vode tako lahko vpliva [[podtalna voda]] nad katero je veliko gnijočih sistemov, saj ostanki razkroja odtekajo v vodo. [[jezero|Jezera]], ki se napajajo s podzemno vodo, so na ta način pogosto onesnažena z nitrati.

== Učinki na človeka ==

Ljudje smo tako nitratom izpostavljeni preko [[hrana|hrane]] in vode. Nahajajo se v nekaterem [[sadje|sadju]] in [[zelenjava|zelenjavi]] (npr. v pesi, zeleni solati, redkvi, špinači). Na univerzi v Uppsali pa so v nedavni [[raziskava|raziskavi]] ugotovili, da ravno nitrati v tej zelenjavi ščitijo [[želodec]] pred poškodbami.<ref>http://www.uu.se/news/news_item.php?id=173&typ=pm, dne 15.06.2006 ob 2:58 </ref> Prav tako so lahko nekaterim živilom dodani kot [[konzervans]]i (npr. prekajeno meso) ter so tudi sestavni del nekaterih [[zdravila|zdravil]].
Tako ljudje zaradi različni prehrambnih navad zaužijemo različno količino nitratov. Delež vnosa nitratov preko pitne vode v telo narašča z naraščanjem koncentracije nitratov v pitni vodi.

Nitrati se v telesu reducirajo v nitrite. Najbolj znan škodljiv učinek nitratov oz. nitritov na zdravje je pojav methemoglobinemije, kot posledica [[oksidacija|oksidacije]] [[hemoglobin]]a. Oksidiran hemoglobin - methemoglobin ne more prenašati kisika po telesu. Dodatno lahko poslabša methemoglobinemijo prisotnost [[bakterija|bakterij]] v pitni vodi in okužba prebavil. Zaradi posebnosti v [[razvoj]]u so najbolj ogroženi dojenčki do 6 mesecev starosti, predvsem zalivančki. 

Ogrožene pa so lahko tudi nosečnice in ljudje s pomanjkanjem nekaterih [[encim]]ov. Prav tako opozarjajo na možnost škodljivega delovanja na otroka zaradi prehajanja nitratov v materino mleko. Številne študije o pojavljanju drugih obolenj v povezavi z nitrati v pitni vodi niso dale enotnih rezultatov. Do sedaj zbrani podatki ne dopuščajo trdnih zaključkov o drugih vplivih na zdravje človeka. Ocena [[rakotvornost]]i nitratov, nitritov in endogenih [[nitrozamin]]ov pri Svetovni zdravstveni organizaciji še poteka. Prav tako še ni trdnih zaključkov o vplivih mešanic nitratov z drugimi [[polutant]]i na zdravje.<ref>http://www.zzv-ce.si/whatsnew.asp?id=231 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081229222209/http://www.zzv-ce.si/whatsnew.asp?id=231 |date=2008-12-29 }}, dne 13.06.2006</ref>

V Pravilniku o pitni vodi (Ur.l. RS št.:19/04 in 35/04) so nitrati in nitriti uvrščeni v Prilogo 1, del B med kemijske parametre. Mejna vrednost je 50 mg/l za nitrat (NO<sub>3</sub><sup>-</sup>) in 0,50 mg/l za nitrit (NO<sub>2</sub><sup>-</sup>). 

Pitna voda s koncentracijami nitratov nad vrednostjo 50 mg/l predstavlja zdravstveni problem za dojenčke, nosečnice in doječe matere. Uživanje take vode zanje ni primerno in je potrebna omejitev uporabe. Prekuhavanje vode nitratov ne uniči, zaradi [[izhlapevanje|izhlapevanja]] vode se njihova koncentracija lahko celo poviša. Ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti nitritom in nitratom preko pitne vode so kratkoročni in dolgoročni.

== Učinki na vinsko mušico ==

[[Vinske mušice|Vinska mušica]] [[vrsta (biologija)|vrste]] ''[[Drosophila kreuh]]'' je [[desetorokrilci|dvokrilec]], ki predstavlja enega najbolj razširjenih organizmov na svetu. V znanosti je eden izmed najpogosteje uporabljenih organizmov za proučevanje številnih znanstvenih vprašanj, ki se dotikajo številnih področij, kot so [[genetika]], [[evolucija]] in [[fiziologija]].

Tako so vinsko mušico uporabili tudi za raziskave o vplivu [[svinčev nitrat|svinčevega (V) nitrata]] (Pb(NO<small>3</small>)<small>2</small>). Ugotovljeno je bilo, da se mušici podaljša čas poteka [[preobrazba (biologija)|preobrazbe]], ter da se zmanjša število [[potomec|potomcev]]. Ugotovili so tudi, da je ravno svinčev nitrat kriv za pojav nepravilnosti na [[žuželčje krilo|krilih]] in [[trup]]u.<ref>Uysal, H., Bahçeci, Z. (1997). The Effects of Lead Nitrate on the Development of Drosophila Melanogaster, Turkish Journal of Biology, vol. 21, iss. 1, str. 1-10.</ref>

== Viri in opombe ==
{{opombe}}

== Glej tudi ==
* [[Amonijak]]

[[Kategorija:Nitrati| ]]
[[Kategorija:Konservansi]]
[[Kategorija:Funkcionalne skupine]]
[[Kategorija:Oksoanioni]]
[[Kategorija:Presnova dušika]]
{{normativna kontrola}}