(Translated by https://www.hiragana.jp/)
Salmijak: Razlika med redakcijama - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Salmijak: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Zaključek
Hefty99 (pogovor | prispevki)
m Lekturica
Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje napredno mobilno urejanje
 
(9 vmesnih redakcij 8 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infobox mineral
{{Infobox mineral
| name = Salmiak
| name = Salmijak
| boxwidth =
| boxwidth =
| boxbgcolor =
| boxbgcolor =
Vrstica 6: Vrstica 6:
| imagesize = 150px
| imagesize = 150px
| alt =
| alt =
| caption = Kristal salmiaka
| caption = Kristal salmijaka
| category = III. razred - Haloidi
| category = III. razred - Haloidi
| formula = Amonijev klorid NH<sub>4</sub>Cl
| formula = Amonijev klorid NH<sub>4</sub>Cl
| strunz =
| strunz =
| dana =
| dana =
| symmetry = Heksakisoktraeder<br> 4/m {{overline|3}} 2/m,<br>prostorska skupina<br> Pm3m
| symmetry = Heksakisoktraeder<br /> 4/m {{overline|3}} 2/m,<br />prostorska skupina<br /> Pm3m
| unit cell =
| unit cell =
| molweight = 53,49 g/mol
| molweight = 53,49 g/mol
Vrstica 17: Vrstica 17:
| colour =
| colour =
| habit = masiven, inkrustacije
| habit = masiven, inkrustacije
| system = [[Kubični kristalni sistem|Kubični]],<br>a=3,8758 Å,<br>Z=1
| system = [[Kubični kristalni sistem|Kubični]],<br />a=3,8758 Å,<br />Z=1
| twinning = Na {111}
| twinning = Na {111}
| cleavage = Nepopolna na {111}
| cleavage = Nepopolna na {111}
Vrstica 62: Vrstica 62:
| var6text =
| var6text =
}}
}}
'''Salmiak''' je redka mineralna oblika [[amonijev klorid|amonijevega klorida]] NH<sub>4</sub>Cl. Mineral je brezbarven ali bele do rumeno rjave barve. Kristalizira v [[kubični kristalni sistem|kubičnem kristalnem sistemu]]. Ime salmiak je nastalo iz njegovega [[grščina|grškega ]]imena ἅλς ''ἀμμωνιακός'' [hals ammoniakos], ki pomeni ''[[Amon]]ova sol'', ker so ga nekdaj proizvajali v [[Egipt]]u.
'''Salmijak''' je redka mineralna oblika [[amonijev klorid|amonijevega klorida]] NH<sub>4</sub>Cl. Mineral je brezbarven ali bele do rumeno rjave barve. Kristalizira v [[kubični kristalni sistem|kubičnem kristalnem sistemu]]. Ime salmijak je nastalo iz njegovega [[grščina|grškega imena]] ἅλς ''ἀμμωνιακός'' [hals ammoniakos], ki pomeni ''[[Amon]]ova sol'', ker so ga nekdaj proizvajali v [[Egipt]]u.


V [[srednji vek|srednjeveški]] [[alkimija|alkimiji]] se je za ''sal ammoniac'' menilo, da je eden od štirih osnovnih sestavin vseh [[kovina|kovin]]. V 20. stoletju se je izraz salmiak skoraj popoloma opustil.
V [[srednji vek|srednjeveški]] [[alkimija|alkimiji]] se je za ''sal ammoniac'' menilo, da je ena od štirih osnovnih sestavin vseh [[kovina|kovin]]. V 20. stoletju se je izraz salmijak skoraj popoloma opustil.


==Nahajališča==
== Nahajališča ==
Značilna oblika salmiaka so inkrustacije, ki so nastale s [[sublimacija|sublimacijo]] okrog vulkanskih oddušnikov. Njegova nahajališča so v okolici vulkanskih [[fumarola|fumarol]], skladov [[guanoa|guana]] in žilah gorečega [[premog]]a. Med spremljajoče minerale spadajo [[galun]] ([[kalij]]ev [[aluminij]]ev [[sulfat]]), samorodno [[žveplo]] in drugi fumarolni minerali. Pomembna nahajališča salmiaka so v [[Tadžikistan]]u, na [[Etna|Etni]], [[Vezuv]]u in [[Stromboli]]ju ([[Italija]]) ter v [[Čeljabinsk]]u ([[Ural]], [[Ruska federacija]]) in Parícutinu ([[Mehika]]).
Značilna oblika salmijaka so inkrustacije, ki so nastale s [[sublimacija|sublimacijo]] okrog vulkanskih oddušnikov. Njegova nahajališča so v okolici vulkanskih [[fumarola|fumarol]], skladov [[guanoa|guana]] in žilah gorečega [[premog]]a. Med spremljajoče minerale spadajo [[galun]] ([[kalij]]ev [[aluminij]]ev [[sulfat]]), samorodno [[žveplo]] in drugi fumarolni minerali. Pomembna nahajališča salmijaka so v [[Tadžikistan]]u, na [[Etna|Etni]], [[Vezuv]]u in [[Stromboli]]ju ([[Italija]]) ter v [[Čeljabinsk]]u ([[Ural]], [[Ruska federacija]]) in Parícutinu ([[Mehika]]).


==Uporaba==
== Uporaba ==
Salmiak se uporablja kot talilo pri spajkanju vitraž in rafiniranju dragih kovin. V preteklosti se je uporabljal tudi v pekarstvu, ker daje drobnemu pecivu zelo hrustljavo zgradbo. Uporaba salmiaka v ta namen je hitro zamrla, ker so ga potrošniki zavračali. V nekaterih delih [[Evropa|Evrope]], predvsem v [[Skandinavija|Skandinaviji]], se še vedno na široko uporabla za proizvodnjo slano sladkih bonbonov z imenom ''salmiak'' ali ''salmiakki''. Na [[Finska|Finskem]] ''salmiakki'' raztapljajo v [[vodka|vodki]], tako da nastane pijača z enakim imenom.
Salmijak se uporablja kot talilo pri spajkanju vitraž in rafiniranju dragih kovin. V preteklosti se je uporabljal tudi v pekarstvu, ker daje drobnemu pecivu zelo hrustljavo zgradbo. Uporaba salmijaka v ta namen je hitro zamrla, ker so ga potrošniki zavračali. V nekaterih delih [[Evropa|Evrope]], predvsem v [[Skandinavija|Skandinaviji]], se še vedno na široko uporablja za proizvodnjo slano sladkih bonbonov z imenom ''salmiak'' ali ''salmiakki''. Na [[Finska|Finskem]] ''salmiakki'' raztapljajo v [[vodka|vodki]], tako da nastane pijača z enakim imenom.


==Sklici==
== Glej tudi ==
* [[Seznam mineralov]]

== Sklici ==
{{opombe}}
{{opombe}}


[[Kategorija:Amonijevi minerali]]
[[Kategorija:Amonijevi minerali]]
[[Kategorija:Haloidni minerali]]
[[Kategorija:Haloidni minerali]]

[[cs:Salmiak (minerál)]]
[[en: Sal ammoniac]]
[[it:Salmiac]]
[[ja:塩化えんかアンモンせき]]
[[pt:Sal amoníaco]]
[[sk:Salmiak]]

Trenutna redakcija s časom 14:42, 15. avgust 2022

Salmijak
Kristal salmijaka
Splošno
KategorijaIII. razred - Haloidi
Kemijska formulaAmonijev klorid NH4Cl
Kristalna simetrijaHeksakisoktraeder
4/m 3 2/m,
prostorska skupina
Pm3m
Lastnosti
Molekulska masa53,49 g/mol
BarvaBrezbarven, bela do rumeno rjava
Kristalni habitmasiven, inkrustacije
Kristalni sistemKubični,
a=3,8758 Å,
Z=1
DvojčičenjeNa {111}
RazkolnostNepopolna na {111}
LomŠkoljkast
ŽilavostMehak, lahko se reže
Trdota1 - 2
SijajSteklast
Barva črteBela
ProzornostProzoren
Gostota1,535 g/cm3
Optične lastnostiIzotropen
Lomni količnikn=1,693
DvolomnostŠibka po deformaciji
Diagnostične značilnostiSlan okus
TopnostTopen v vodi
Sklici[1] [2] [3]

Salmijak je redka mineralna oblika amonijevega klorida NH4Cl. Mineral je brezbarven ali bele do rumeno rjave barve. Kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Ime salmijak je nastalo iz njegovega grškega imena ἅλς ἀμμωνιακός [hals ammoniakos], ki pomeni Amonova sol, ker so ga nekdaj proizvajali v Egiptu.

V srednjeveški alkimiji se je za sal ammoniac menilo, da je ena od štirih osnovnih sestavin vseh kovin. V 20. stoletju se je izraz salmijak skoraj popoloma opustil.

Nahajališča

[uredi | uredi kodo]

Značilna oblika salmijaka so inkrustacije, ki so nastale s sublimacijo okrog vulkanskih oddušnikov. Njegova nahajališča so v okolici vulkanskih fumarol, skladov guana in žilah gorečega premoga. Med spremljajoče minerale spadajo galun (kalijev aluminijev sulfat), samorodno žveplo in drugi fumarolni minerali. Pomembna nahajališča salmijaka so v Tadžikistanu, na Etni, Vezuvu in Stromboliju (Italija) ter v Čeljabinsku (Ural, Ruska federacija) in Parícutinu (Mehika).

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Salmijak se uporablja kot talilo pri spajkanju vitraž in rafiniranju dragih kovin. V preteklosti se je uporabljal tudi v pekarstvu, ker daje drobnemu pecivu zelo hrustljavo zgradbo. Uporaba salmijaka v ta namen je hitro zamrla, ker so ga potrošniki zavračali. V nekaterih delih Evrope, predvsem v Skandinaviji, se še vedno na široko uporablja za proizvodnjo slano sladkih bonbonov z imenom salmiak ali salmiakki. Na Finskem salmiakki raztapljajo v vodki, tako da nastane pijača z enakim imenom.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]