Štefan Modrinjak: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 23:08, 16. maj 2007

Štefan Modrinjak, slovenski duhovnik in pesnik, * 23. december 1774, Središče ob Dravi, † 8. oktober 1827, Sv. Miklavž.

Življenje

Štefan Modrinjak se je rodil v drugi polovici 18. stoletja, 23. decembra 1774 v trdni kmečki družini. Po osnovni šoli je štiri leta (1791-1795) obiskoval gimnazijo v bližnjem hrvaškem Varaždinu in nato študiral v Zagrebu. Filozofijo je študiral leta 1796, kasneje se je preusmeril na bogoslovje (1797,-1800), ki ga je študiral v Gradcu, kjer je bil 20. septembra 1800 tudi posvečen v duhovnika.

Kot kaplan je služboval pri Sv. Miklavžu, potem pri Veliki Nedelji in Ormožu, kot župnik pa pri Sv. Tomažu in Sv. Miklavžu, kjer je služboval do svoje smrti. Veljal je za dobrega in pridnega gospodarja, ki se ni bal poprijeti za delo. Župnijo Sv. Miklavža je prevzel, ko je bila ta v popolnem neredu, vendar mu je uspelo, kljub slabim letinam, že leta 1816 s pomočjo nemškega reda, spraviti vse v red.

Ker je bil po naravi svobodoljuben, samozavesten, nemiren in je hrepenel po delu in uspehu, vendar ni našel popolnega zadoščenja v poklicu, ki ga je opravljal. Tako, kot je on razumeval duhovniško službo, je hotel dati svoj delež pri razsvetljenosti naroda, kar mu ni uspelo, ker ni našel dovolj podpore. Zanimale so ga takratne družbeno-politične razmere, francoska revolucija in nastajanje slovanske in slovenske zavesti. Svojo energijo je poskušal nekaj časa usmerjati v urejanje gospodarskih zadev, vendar so ga stalna razočaranja prisilila v iskanje tolažbe v pijači.

Štefan Modrinjak se je moral leta 1825 in 1827, ker se ni dovolj posvečal opravljanju svojega poslanstva, zagovarjati tudi na škofiji v Gradcu. Ker je bil bolan, mu niso izrekli nobene kazni, vendar je vse to vznemirjenje poslabšalo njegovo zdravstveno stanje in tako je 8. oktobra 1827 umrl.

Delo

Modrinjak se je verjetno začel ukvarjati z pisanjem pesmi v času študija in s tem nadaljeval, ko je postal duhovnik. Pretirane spodbude v okolju, v katerem je živel, ni našel, h pesnjenju ga je verjetno spodbudilo branje in prepevanje verskih in drugih pesmi. Modrinjakovo najbolj ustvarjalno obdobje je bilo v letih 1804- 1814, ko naj bi spisal okoli 40 pesmi, točno število ni znano, ker jih je nekaj uničil požar njegove rojstne hiše in uradnik, ki je urejal njegovo zapuščino.

Za čas svojega življenja ni dočakal natisa svojih pesmi, ohranjeni so bili le zvežčiči z njegovim rokopisom. Prvi, kateri je njegove pesmi javno objavil, je bil Stanko Vraz v zbirki Gusli i tambura. Najbolj znana je njegova pesem »Amico Cvetkoni«. Misli so dokaj izvirne in jezik lep, seveda pod vplivom središkega narečja in hrvaščine.

Vsebinsko so njegove pesmi govorile o Bogu in veri, iskanju resnice, pravice in svobode , pesnikovanju, človeških tegobah, menjavah letnih časov, ljubezni, veselju, žalosti, spoštovanju do kmečkega stanu, lepoti narave in navsezadnje ljubezni do slovenskega naroda in želji po njegovi samostojnosti. Štefan Modrinjak se kljub svoji nesporni nadarjenosti ni uspel prebiti v vrh tedanjega pesništva. To mu ni uspelo, ker ob sebi ni imel takšne podpore, kot jo je imel njegov sodobnik Valentin Vodnik v Žigi Zoisu. Šele kasneje je bil uvrščen med pomembne slovenske predromantike.

Viri

Stanko Kotnik in Jože Pogačnik, Štefan Modrinjak, Maribor, 1974
Franc Kovačič, Trg Središče, Maribor, 1910
Lino Legiša, Slovenska poezija od Vodnikovih pesmi za pokušino do priprav na Kranjsko Čbelico(1806-1828) , Ljubljana, 1938
Jože Pogačnik, Čas v besedi, Maribor, 1963
Anton Slodnjak, Obrazi in dela slovenskega slovstva, Ljubljana, 1975

@@ Vrstica 2: / Vrstica 2: @@
 == Življenje ==
 Štefan Modrinjak se je rodil v drugi polovici [[18. stoletje| 18. stoletja]], [[ 23. december | 23. decembra ]] [[1774]] v trdni kmečki družini. Po osnovni šoli je štiri leta ([[1791]]-[[1795]]) obiskoval gimnazijo v bližnjem hrvaškem [[Varaždin]]u in nato študiral v [[Zagreb]]u. Filozofijo je študiral leta [[1796]], kasneje se je preusmeril na [[bogoslovje]] ([[1797]],-[[1800]]), ki ga je študiral v [[Gradec|Gradcu]], kjer je bil 20. septembra [[1800]] tudi posvečen v [[duhovnik]]a.
-Kot [[kaplan]] je služboval pri [[Sv. Miklavž]]u, potem pri Veliki Nedelji in [[Ormož]]u, kot [[župnik]] pa pri [[Sv. Tomaž]]u in [[Sv. Miklavž]]u, kjer je služboval do svoje smrti.
-Štefan Modrinjak je veljal za dobrega in pridnega gospodarja, ki se ni bal poprijeti za delo. [[Župnijo Sv. Miklavž]] a je prevzel, ko je bila ta v popolnem neredu, vendar mu je uspelo, kljub slabim letinam, že leta [[1816]] s pomočjo nemškega reda, spraviti vse v red.
+Kot [[kaplan]] je služboval pri [[Sv. Miklavž]]u, potem pri Veliki Nedelji in [[Ormož]]u, kot [[župnik]] pa pri [[Sv. Tomaž]]u in [[Sv. Miklavž]]u, kjer je služboval do svoje smrti. Veljal je za dobrega in pridnega gospodarja, ki se ni bal poprijeti za delo. [[Župnija Sv. Miklavža|Župnijo Sv. Miklavža]] je prevzel, ko je bila ta v popolnem neredu, vendar mu je uspelo, kljub slabim letinam, že leta [[1816]] s pomočjo nemškega reda, spraviti vse v red.
-Ker je bil po naravi svobodoljuben, samozavesten, nemiren in je hrepenel po delu in uspehu, vendar ni našel popolnega zadoščenja v poklicu, ki ga je opravljal. Tako, kot je on razumeval duhovniško službo, je hotel dati svoj delež pri razsvetljenosti naroda, kar mu ni uspelo, ker ni našel dovolj podpore. Zanimale so ga takratne družbeno-politične razmere, [[francoska revolucija]] in nastajanje slovanske in slovenske zavesti. Svojo energijo je poskušal nekaj časa usmerjati v urejanje gospodarskih zadev, vendar so ga stalna razočaranja prisilila v iskanje tolažbe v pijači.
+Ker je bil po naravi svobodoljuben, samozavesten, nemiren in je hrepenel po delu in uspehu, vendar ni našel popolnega zadoščenja v poklicu, ki ga je opravljal. Tako, kot je on razumeval duhovniško službo, je hotel dati svoj delež pri razsvetljenosti naroda, kar mu ni uspelo, ker ni našel dovolj podpore. Zanimale so ga takratne družbeno-politične razmere, [[francoska revolucija]] in nastajanje [[slovani|slovanske]] in [[slovenci|slovenske]] zavesti. Svojo energijo je poskušal nekaj časa usmerjati v urejanje gospodarskih zadev, vendar so ga stalna razočaranja prisilila v iskanje tolažbe v pijači.
-Štefan Modrinjak se je moral leta[[1825]] in[[1827]], ker se ni dovolj posvečal opravljanju svojega poslanstva, zagovarjati tudi na škofiji v Gradcu . Ker je bil bolan, mu niso izrekli nobene kazni, vendar je vse to vznemirjenje poslabšalo njegovo zdravstveno stanje in tako je [[8. oktobra]] [[1827]] umrl.
+Štefan Modrinjak se je moral leta [[1825]] in [[1827]], ker se ni dovolj posvečal opravljanju svojega poslanstva, zagovarjati tudi na škofiji v [[Gradec|Gradcu]]. Ker je bil bolan, mu niso izrekli nobene kazni, vendar je vse to vznemirjenje poslabšalo njegovo zdravstveno stanje in tako je [[8. oktober|8. oktobra]] [[1827]] umrl.
 == Delo ==
-Modrinjak se je verjetno začel ukvarjati z pisanjem [[pesmi]] v času študija in s tem nadaljeval, ko je postal [[duhovnik]]. Pretirane spodbude v okolju, v katerem je živel, ni našel, h pesnjenju ga je verjetno spodbudilo branje in prepevanje verskihin drugih pesmi. Modrinjakovo najbolj ustvarjalno obdobje je bilo v letih [[1804]]- [[1814]], ko naj bi spisal okoli 40 pesmi, točno število ni znano, ker jih je nekaj uničil požar njegove rojstne hiše in uradnik, ki je urejal njegovo zapuščino.
+Modrinjak se je verjetno začel ukvarjati z pisanjem [[pesem|pesmi]] v času študija in s tem nadaljeval, ko je postal [[duhovnik]]. Pretirane spodbude v okolju, v katerem je živel, ni našel, h pesnjenju ga je verjetno spodbudilo branje in prepevanje [[vera|verskih]] in drugih pesmi. Modrinjakovo najbolj ustvarjalno obdobje je bilo v letih [[1804]]- [[1814]], ko naj bi spisal okoli 40 pesmi, točno število ni znano, ker jih je nekaj uničil [[požar]] njegove rojstne hiše in uradnik, ki je urejal njegovo zapuščino.
-Za čas svojega življenja ni dočakal natisa svojih pesmi, ohranjeni so bili le zvečiči z njegovim rokopisom. Prvi, kateri je njegove pesmi javno objavil, je bil [[Stanko Vraz]] v zbirki ''Gusli i tambura''.  Najbolj znana je njegova pesem »Amico Cvetkoni«. Misli so dokaj izvirne in jezik lep, seveda pod vplivom središkega narečja in hrvaščine.
+Za čas svojega življenja ni dočakal natisa svojih pesmi, ohranjeni so bili le zvežčiči z njegovim rokopisom. Prvi, kateri je njegove pesmi javno objavil, je bil [[Stanko Vraz]] v zbirki ''Gusli i tambura''.  Najbolj znana je njegova pesem »Amico Cvetkoni«. Misli so dokaj izvirne in jezik lep, seveda pod vplivom središkega [[narečje|narečja]] in [[hrvaščina|hrvaščine]].
-Vsebinsko so njegove pesmi govorile o :Bogu in veri, iskanju resnice, pravice in svobode , pesnikovanju, človeške tegobe, menjave letnih časov, ljubezen , veselje, žalost, spoštovanje do kmečkega stanu, lepote narave in navsezadnje ljubezen do slovenskega naroda in željo po njegovi samostojnosti.  Štefan Modrinjak se kljub svoji nesporni nadarjenosti ni uspel prebiti v vrh tedanjega pesništva.To mu ni uspelo, ker ob sebi ni imel takšne podpore, kot jo je imel njegov sodobnik [[Valentin Vodnik]] v [[Žiga Zois|Žigi Zoisu]]. Šele kasneje je bil uvrščen med pomembne slovenske [[predromantika|predromantike]].
+Vsebinsko so njegove pesmi govorile o Bogu in veri, iskanju resnice, pravice in svobode , pesnikovanju, človeških tegobah, menjavah letnih časov, [[ljubezen|ljubezni]], veselju, žalosti, spoštovanju do kmečkega stanu, lepoti narave in navsezadnje ljubezni do slovenskega naroda in želji po njegovi samostojnosti.  Štefan Modrinjak se kljub svoji nesporni nadarjenosti ni uspel prebiti v vrh tedanjega pesništva. To mu ni uspelo, ker ob sebi ni imel takšne podpore, kot jo je imel njegov sodobnik [[Valentin Vodnik]] v [[Žiga Zois|Žigi Zoisu]]. Šele kasneje je bil uvrščen med pomembne slovenske [[predromantika|predromantike]].
 == Viri ==