Salmijak: Razlika med redakcijama
m pp |
|||
| Vrstica 70: | Vrstica 70: | ||
== Uporaba == |
== Uporaba == |
||
Salmijak se uporablja kot talilo pri spajkanju vitraž in rafiniranju dragih kovin. V preteklosti se je uporabljal tudi v pekarstvu, ker daje drobnemu pecivu zelo hrustljavo zgradbo. Uporaba salmijaka v ta namen je hitro zamrla, ker so ga potrošniki zavračali. V nekaterih delih [[Evropa|Evrope]], predvsem v [[Skandinavija|Skandinaviji]], se še vedno na široko |
Salmijak se uporablja kot talilo pri spajkanju vitraž in rafiniranju dragih kovin. V preteklosti se je uporabljal tudi v pekarstvu, ker daje drobnemu pecivu zelo hrustljavo zgradbo. Uporaba salmijaka v ta namen je hitro zamrla, ker so ga potrošniki zavračali. V nekaterih delih [[Evropa|Evrope]], predvsem v [[Skandinavija|Skandinaviji]], se še vedno na široko uporablja za proizvodnjo slano sladkih bonbonov z imenom ''salmiak'' ali ''salmiakki''. Na [[Finska|Finskem]] ''salmiakki'' raztapljajo v [[vodka|vodki]], tako da nastane pijača z enakim imenom. |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Redakcija: 08:50, 30. maj 2018
| Salmijak | |
|---|---|
 Kristal salmijaka | |
| Splošno | |
| Kategorija | III. razred - Haloidi |
| Kemijska formula | Amonijev klorid NH4Cl |
| Kristalna simetrija | Heksakisoktraeder 4/m 3 2/m, prostorska skupina Pm3m |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 53,49 g/mol |
| Barva | Brezbarven, bela do rumeno rjava |
| Kristalni habit | masiven, inkrustacije |
| Kristalni sistem | Kubični, a=3,8758 Å, Z=1 |
| Dvojčičenje | Na {111} |
| Razkolnost | Nepopolna na {111} |
| Lom | Školjkast |
| Žilavost | Mehak, lahko se reže |
| Trdota | 1 - 2 |
| Sijaj | Steklast |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prozoren |
| Gostota | 1,535 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Izotropen |
| Lomni količnik | n=1,693 |
| Dvolomnost | Šibka po deformaciji |
| Diagnostične značilnosti | Slan okus |
| Topnost | Topen v vodi |
| Sklici | [1] [2] [3] |
Salmijak je redka mineralna oblika amonijevega klorida NH4Cl. Mineral je brezbarven ali bele do rumeno rjave barve. Kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Ime salmijak je nastalo iz njegovega grškega imena ἅλς ἀμμωνιακός [hals ammoniakos], ki pomeni Amonova sol, ker so ga nekdaj proizvajali v Egiptu.
V srednjeveški alkimiji se je za sal ammoniac menilo, da je eden od štirih osnovnih sestavin vseh kovin. V 20. stoletju se je izraz salmijak skoraj popoloma opustil.
Nahajališča
Značilna oblika salmijaka so inkrustacije, ki so nastale s sublimacijo okrog vulkanskih oddušnikov. Njegova nahajališča so v okolici vulkanskih fumarol, skladov guana in žilah gorečega premoga. Med spremljajoče minerale spadajo galun (kalijev aluminijev sulfat), samorodno žveplo in drugi fumarolni minerali. Pomembna nahajališča salmijaka so v Tadžikistanu, na Etni, Vezuvu in Stromboliju (Italija) ter v Čeljabinsku (Ural, Ruska federacija) in Parícutinu (Mehika).
Uporaba
Salmijak se uporablja kot talilo pri spajkanju vitraž in rafiniranju dragih kovin. V preteklosti se je uporabljal tudi v pekarstvu, ker daje drobnemu pecivu zelo hrustljavo zgradbo. Uporaba salmijaka v ta namen je hitro zamrla, ker so ga potrošniki zavračali. V nekaterih delih Evrope, predvsem v Skandinaviji, se še vedno na široko uporablja za proizvodnjo slano sladkih bonbonov z imenom salmiak ali salmiakki. Na Finskem salmiakki raztapljajo v vodki, tako da nastane pijača z enakim imenom.