Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Eléktrični potenciál (oznaka φ ふぁい U ) je fizikalna in elektrotehniška količina , določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja . Je skalarni potencial .
Točke v prostoru , v katerih ima električni potencial isto vrednost, sestavljajo ekvipotencialne ploskve (ekvipotenciale ). Razlika med električnimi potenciali je električna napetost .
Električna poljska jakost je določena kot negativni gradient električnega potenciala:
E
→
=
−
∇
→
φ ふぁい .
{\displaystyle {\vec {\mathbf {E} }}=-{\vec {\nabla }}\varphi \!\,.}
Mednarodni sistem enot predpisuje za električni potencial izpeljano enoto volt .
Na točkast naboj
e
{\displaystyle e\!\,}
električnem polju
E
→
{\displaystyle {\vec {\mathbf {E} }}\!\,}
konservativna elektrostatska sila
e
E
→
{\displaystyle e{\vec {\mathbf {E} }}\!\,}
premiku iz točke r' v točko r opravi delo , ki je enako spremembi električne potencialne energije :
A
=
∫
F
→
d
s
→
=
e
∫
r
′
→
r
→
E
→
d
s
→
.
{\displaystyle A=\int {\vec {\mathbf {F} }}\,\operatorname {d} {\vec {\mathbf {s} }}=e\int _{\vec {\mathbf {r'} }}^{\vec {\mathbf {r} }}{\vec {\mathbf {E} }}\,\operatorname {d} {\vec {\mathbf {s} }}\!\,.}
Zapisani določeni integral predstavlja potencialno razliko , ki se v primeru električnega potenciala imenuje električna napetost:
U
(
r
′
→
,
r
→
)
=
∫
r
′
→
r
→
E
→
d
s
→
.
{\displaystyle U({\vec {\mathbf {r'} }},{\vec {\mathbf {r} }})=\int _{\vec {\mathbf {r'} }}^{\vec {\mathbf {r} }}{\vec {\mathbf {E} }}\,\operatorname {d} {\vec {\mathbf {s} }}\!\,.}
Pogosto si pri računu izbere neko točko
r
→
0
{\displaystyle {\vec {\mathbf {r} }}_{0}\!\,}
krajevnega vektorja
r
→
0
{\displaystyle {\vec {\mathbf {r} }}_{0}\!\,}
električni potencial
U
(
r
→
)
{\displaystyle U({\vec {\mathbf {r} }})\!\,}
r
→
0
→
∞
{\displaystyle {\vec {\mathbf {r} }}_{0}\rightarrow \infty \!\,}
e
{\displaystyle e\!\,}
U
(
r
)
=
−
1
4
π ぱい
ϵ
0
e
r
.
{\displaystyle U(r)=-{\frac {1}{4\pi \epsilon _{0}}}{\frac {e}{r}}\!\,.}
