Ogled vira Aflatoksin

== Mikrobiološko ozadje kontaminacije ==
[[Slika:Aspergillus.gif|desno|thumbnail|''[[Aspergillus fumigatus]]'' pod [[elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopom]]]]
Pripadniki rodu gliv ''Aspergillus'', med katerimi sta najbolj problematični vrsti ''[[Aspergillus flavus]]'' in ''[[Aspergillus parasiticus]]'', so v naravnem okolju pogosti in razširjeni (so torej ubikvitarni organizmi). Naravni habitat teh gliv so zemlja, vegetacija v procesu [[gnitje|gnitja]], seno in žito v procesu mikrobiološkega razkroja, kolonizirajo pa vse tipe organskih snovi, če so razmere ugodne; tako lahko kolonizirajo in kontaminirajo žito pred žetvijo ali med skladiščenjem. Ugodni razmeri za kolonizacijo predstavljata velika vlažnost v okolju (vsaj 7 %) ter stresna obdobja, kot je [[suša]], torej visoka [[temperatura]],<ref name= Fratamicopm>{{cite book |author= Fratamico, P.M. s sod.| year=2008 |title=Foodborne Pathogens: Microbiology and Molecular Biology | publisher=Horizon Scientific Press | isbn= 978-1-898486-52-7}}</ref> pomembni pa so tudi drugi dejavniki, kot je naravna odpornost rastlin in njihovih produktov pred aflatoksini v času pred žetvijo, med skladiščenjem ter po predelavi.<ref name=langford/>

Definitivni proizvajalec aflatoksinov je še ''[[Aspergillus nomius|A. nomius]]'', kljub temu pa ima med vsemi omenjenimi glivami največji pomen ''A. flavus'', saj okoli 50 % vseh [[sev]]ov te vrste proizvaja aflatoksine, delež pa je še večji v toplejših podnebjih.<ref>Weidenbörner, str. 12.</ref>

Pogosto prizadeti pridelki oz. [[kulturna rastlina|kulturne rastline]] so [[žita]] ([[koruza]], [[sirek]], [[proso]], [[riž]], [[pšenica]]), [[arašid]]i, [[soja]], [[sončnica]], [[bombaž]], [[začimbe]] ([[poper]], [[koriander]], [[kurkumo]], [[ingver]]) in drevesa ([[mandljevec]], [[pistacija]], [[oreh]] ter [[kokos]]).<ref name=eot/> Aflatoksini so lahko prisotni tudi v [[mleko|mleku]] (tudi v [[hipoalergeno mleko|hipoalergenem mleku]]) ali [[jajce|jajcih]] [[živali]], ki se je hranila s kontaminirano [[Krma (hrana)|krmo]].<ref name=eot/><ref name= Fratamicopm/><ref name=icri>[http://www.icrisat.org/aflatoxin/aflatoxin.asp Aspergillus and Aflatoxin in Groundnut] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090903000445/http://www.icrisat.org/aflatoxin/aflatoxin.asp |date=2009-09-03 }}. International Crops Research Institute for the Semi-Arid Tropics. Pridobljeno 21.11.2009.</ref>

Aflatoksini so bili prvič odkriti v krmi za perutnino leta 1960 v [[Anglija|Angliji]], ki je vsebovala zastrupljene arašide, zaradi česar je poginilo okoli 100.000 [[puran]]ov.<ref>Currie, G. & Currie, A. (1982). ''Cancer: the biology of malignant disease''. London: Edward Arnold Ltd., str. 22. ISBN 0-7131-4400-9</ref>