Igor Bavčar
Igor Bavčar | |
---|---|
Rojstvo | 28. november 1955[1] (68 let) Ljubljana |
Državljanstvo | Slovenija SFRJ |
Poklic | politik, ekonomist, politolog |
Igor Bavčar, slovenski politik, politolog in gospodarstvenik, * 28. november 1955, Ljubljana.
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]Izšolal se je za miličnika, kasenje pa zaključil študij na FSPN (1985). Bil je med mladimi in perspektivnimi kadri Zveze komunistov Slovenije. Iz partije je izstopil v obdobju "štafetne" afere.[kdaj] Izkazal se je kot organizator protestov v vlogi predsednika Odbora za varstvo človekovih pravic v obdobju t. i. procesa proti četvetici in dogodkih, povezanih s tem (1988-89), ko je močno razgibal civilno družbo v Sloveniji .[navedi vir] Bavčar se je leta 1989 pridružil novoustanovljeni SDZ oz. DEMOS-u in je bil med letoma 1990 in 1993 prvi minister za notranje zadeve Republike Slovenije[2] in v tej vlogi kot član republiške koordinacije bistveno prispeval pri vzpostavitv t. i. manevrske strukture narodne zaščite, ki je odigrala ključno vlogo v 10-dnevni slovenski osamosvojitveni vojni. Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:
- Preiskovalna komisija o politični odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij za aretacijo, obsodbe ter izvršitev obsodb proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu (predsednik),
- Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve,
- Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb,
- Odbor za infrastrukturo in okolje in
- Odbor za notranjo politiko in pravosodje.
Leta 1996 je bil ponovno izvoljen v 2. državni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:
- Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (predsednik; 16. januar 1997-29. oktober 1997),
- Komisija po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (16. januar - 29. oktober 1997),
- Komisija za poslovnik (16. januar - 29. oktober 1997) in
- Ustavna komisija (12. junij - 29. oktober 1997).
29. oktobra 1997 je bil imenovan za ministra brez resorja, odgovoren za evropske zadeve. Ponovno je bil imenovan 30. novembra 2000; ta položaj je zasedal do 24. januarja 2002.
11. oktobra 2005 je bil izvoljen za predsednika Sveta zaupnikov Univerze na Primorskem.
S prvim junijem 2002 je prevzel mesto predsednika uprave podjetja Istrabenz[3]. S tega mesta je odstopil 30.3.2010. Odstop je bil sprejet, tekoče posle predsednika uprave je opravljal do 15. maja 2010 [4].
5. septembra 2016 je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja pranja denarja v zadevi Istrabenz. Okrožno sodišče ga je obsodilo na zaporno kazen 5 let ter denarno kazen 18 milijonov evrov, za kolikor je oškodoval Pivovarno Laško.[5] Septembra 2017 je po več pritožbah in zahtevah za varstvo zakonitosti odšel na prestajanje zaporne kazni.
Odlikovanja in priznanja
[uredi | uredi kodo]Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
- ↑ »Od miličnika do tajkuna«. Mladina.si. Pridobljeno 27. avgusta 2021.
- ↑ Bavčar prvi mož Istrabenza Janko Kosmina: "Nadzorni svet ga je imenoval na podlagi mojega predloga" Suzana Rankov, Dnevnik, 18.12.2001
- ↑ Maratonska seja zaključena: Igor Bavčar odstopil z mesta predsednika uprave Istrabenza, P. Cirman, Dnevnik, 31.3.2010
- ↑ »Bavčar se bo pritožil na odločitev sodišča, ki ga je obsodilo na pet let zapora in 18 milijonov evrov denarne kazni«. 24ur.com. Pridobljeno 7. januarja 2017.
- ↑ Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za notranje zadeve
- Janez Pezelj (ur.): Državni zbor Republike Slovenije v 2. mandatnem obdobju (ISSN 1318-8577)
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- seznam slovenskih politikov
- seznam slovenskih gospodarstvenikov
- seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Rojeni leta 1955
- Živeči ljudje
- Slovenski politiki
- Slovenski politologi
- Slovenski gospodarstveniki
- Ministri za notranje zadeve Republike Slovenije
- Ministri brez resorja Republike Slovenije
- Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije
- Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije
- Člani Demokratske stranke Slovenije
- Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije
- Člani Odbora za varstvo človekovih pravic (Slovenija)
- Proces proti četverici
- Mariborska orožarska afera
- Brniška orožarska afera
- Afera Plinske maske
- Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije
- Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991
- Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije
- Pravnomočno obsojeni Slovenci