Câmpulung
Câmpulung | ||
|---|---|---|
Občina | ||
 Kip Raduja Negruja | ||
| ||
  Câmpulung Položaj Câmpulunga na karti Romunije | ||
| Koordinati: 45°16′04″N 25°2′47″E / 45.26778°N 25.04639°E | ||
| Država |  Romunija | |
| Okrožje | Argeș | |
| Pokrajina | Muntenija | |
| Upravljanje | ||
| • Župan | Ioan Liviu Țâroiu[d][1] | |
| Prebivalstvo (2011) | ||
| • Skupno | 31.767 | |
| Časovni pas | UTC+2 (EET) | |
| • Poletni | UTC+3 (EEST) | |
| Avtomobilska oznaka | AG | |
| Podnebje | Dfb | |
| Spletna stran | www | |
Câmpulung, Cîmpulung (izg. [kɨmpuˈluŋɡ]) ali Câmpulung Muscel je mesto v okrožju Argeș, Muntenija, Romunija.
Nahaja se med obrobnimi griči južnih Karpatov na čelu gozdnate doline reke Râul Târgului, pritoka reke Argeș.[2] Mesto je zaradi čistega zraka in slikovite okolice priljubljeno poletno turistično središče. V mestu sta samostan in stolnica, katera naj bi v 13. stoletju ustanovil legendarni prvi vlaški knez Radu Negru, in več kot dvanajst cerkva.
Ime
[uredi | uredi kodo]Câmpulung v romunščini pomeni Dolgo polje.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V okolici Câmpulunga so ostanki rimskega tabora, ki se zdaj imenuje Jidava ali Jidova. Ob njem so ostanki rimske kolonije, ki se istoveti z Romulo, Stepenijem in Ulpio Traiano in se zdaj imenuje Jidovi ali Grădiștea, kar v romunščini pomeni gradišče ali utrdba.[2]
Câmpulung je bil eno od najstarejših urbanih naselij v Vlaški. K njegovemu razvoju so veliko pripomogli transilvanski saški kolonisti, ki so s seboj prinesli nemško urbano kulturo. Najstarejši pisni dokaz o obstoju mesta je iz leta 1300. Odkrili so ga v mestni cerkvi. Napis je epitaf Lavrencija de Longo Campo[3] in se glasi: Hic sepultus est comes Laurencius de Longo-Campo, pie memorie, Anno Domini MCCC (Tukaj je pokopan Lavrencij de Longo-Campo, v pobožen spomin, anno Domini 1300). Lavrencij je bil zelo verjetno oseba, ki je koordinirala proces kolonizacije.[4]
Podolgovato obliko mesta pogojuje ozka rečna dolina. Mesto ime dve vzporedni glavni ulici[4] in glavni trg pri knežji cerkvi sv. Nikolaja. Pri cerkvi sv. Elija zahodno od mesta je letni sejem.[4] Nenemški del mesta se je zgradil na robovih srednjeveškega mesta. V njem sta dve pravoslavni cerkvi iz 14.-15. stoletja.[4]
Meščani romunske nacionalnosti sprva niso imeli enakih pravic kot nemški kolonisti. Do 15. stoletja sta se obe skupnosti že zlili v eno, kar kažejo pravoslavne cerkve, zgrajene v katoliških četrtih, in nekaj romunskih voljenih sodnikov (județe).[5] Tretja skupnost v mestu so bilo bogomilski Bolgari, ki so se naselili v bližnji Șchei. Șchei je staroromunska beseda, ki pomeni slovanska ljudstva.[6] Jugozahodno od mesta je hrib Câmpul mișeilor (Polje pohabljencev). Na njem je bilo naselje gobavcev, ki je imelo svojo cerkev in mlin. [6]
Câmpulung je bil prva prestolnica fevdalne države Vlaške. Prestolnica se je v 14. stoletju preselila v Curtea de Argeș.
Mesto je preko prelaza Bran 25 km severno povezano s Transilvanijo, na jug pa s cesto in železnico s Ploieștijem.
Sklici
[uredi | uredi kodo]Vir
[uredi | uredi kodo]- Laurențiu Rădvan (2010). At Europe's Borders: Medieval Towns in the Romanian Principalities. Brill. ISBN 9789004180109.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
