(Translated by https://www.hiragana.jp/)
Cerkniško jezero - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Cerkniško jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Cerkniško polje)
Cerkniško jezero
poplavljeno kraško polje
LegaNotranjska
Koordinate45°44′59″N 14°22′20″E / 45.74972°N 14.37222°E / 45.74972; 14.37222
Vrstapresihajoče
Države porečjaSlovenija
Maks. dolžina10,4 km
Maks. širina4,7 km
Površina26 km² - 38 km² (max.)
Maks. globina10m
Gladina (n.m.)od 546 m do 551 m
NaseljaDolenje Jezero, Gorenje Jezero
Razglasitev19. januar 2006 [1]
Cerkniško polje, prazno jezero
Cerkniško jezero, poplavljeno
Cerkniško jezero pozimi
Franc Anton Steinberg - ribolov na Cerkniškem jezeru (olje na platnu, 1714)
Poplava na Cerkniškem jezeru leta 2014

Cérkniško jézero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je drugo največje slovensko kraško polje (z izjemo združenga Ribniško-kočevskega polja). Je svetovna znamenitost in je največje presihajoče jezero v Evropi.

Ko je polje poplavljeno, meri njegova površina 26 km², ob močnem deževju pa lahko doseže tudi do 38 km². S tem je največje jezero v Sloveniji. V največjem obsegu je dolgo 10,5 km in široko 4,7 km, največja globina pa je okoli 10 m. Gladina niha od 546 do 551 m nadmorske višine.

Pritoki in odtoki

[uredi | uredi kodo]

Vsi pritoki in odtoki razen Cerkniščice so kraški.[2]

Na Loškem polju ponikata potoka Mali in Veliki Obrh in prideta na površje na Cerkniškem polju kot potok Stržen. V jezero priteka tudi voda iz podzemlja ene najlepših vodnih jam - Križne jame. V kraško polje se stekajo tudi Cerkniščica in vode iz Javornikov. Vsa ta voda ponika v požiralnikih na Cerkniškem polju v več smereh: en del priteka kot potok Rak v Rakov Škocjan in naprej pod zemeljsko površino do Planinske jame kjer se združi z reko Pivko iz Postojnske jame in priteče na plano kot reka Unica, drugi del ponikne proti Planinskemu polju, najdaljšo pot naredi voda, ki pride na plan v izvirih pri Bistri pod imenom Ljubljanica.

Cerkniško jezero se napolni v glavnem po jesenskem deževju in spomladi, ko se tali sneg. Presiha maja ali junija, včasih pa tudi pozimi.

Povirni pas

[uredi | uredi kodo]

Na skrajnem jugovzhodnem robu polja so kraški izviri Stržena, ki dovajajo vodo z Loškega polja in z območja kraških planot južno od polja:

  • Cerkniški Obrh
  • Zadnji Obrh
  • Cemun (iz Loške doline)
  • Laški studenci
  • izviri Tresenca (Tresenc, Žabjek in Retje)
  • izviri Mrzlika (Otoški Obrh in Mrzlik)

Drugo izvirno območje so kraški izviri na vzhodnem robu polja in dovajajo vodo s Podloža in Križne jame, Bloške planote (Bloščica ter Bločic):

  • izviri Goriškega potoka
  • Studenec pri mlinu
  • Zlatovec
  • Šteberški Obrh (voda iz Križne jame)
  • izvir Žerovniščice (Veselova jama)
  • pritok iz jame Suhadolica
  • izvirni pas od Goričice do ponorov Stržena v Narteh

Estavelni pas

[uredi | uredi kodo]

Estavelni pas obsega osrednje območje polja, Zadnji kraj in območje med Drvošcem in Goričico. Številne večje in manjše luknje na dnu in robu polja ob upadanju jezera požirajo vodo, v času deževja se v njih voda dviguje (Javorniški tok). Zadnji kraj ob osrednjem zahodnem delu polja je prav zaradi tega območje, kjer se voda zadržuje najdalj časa. Tu so estavele:

  • Gebno
  • Zajcovke
  • Vranja jama
  • Bobnarice
  • Kotel
  • Češlenca
  • Levišče

Ponorno območje

[uredi | uredi kodo]

Ponorno območje se deli na Jamski zaliv, kjer ponikujejo vode Cerkniščice in visokega Stržena ter na ponorni pas, kjer se z osrednjega območja polja stekajo vode neposredno proti izvirom Ljubije in Bistre.

  • Jamski zaliv, ponikve v dnu struge Cerkniščice in Stržena
  • vhodi v ponorne jame na strmem pobočju jezerskega brega
  • ponori v Narteh
  • Svinjska jama
  • sistem Velike in Male Karlovice

Flora in favna

[uredi | uredi kodo]
Mešana jata čopastih in malih ponirkov

Cerkniško jezero je pomembno zaradi gojenja rib, ki jih ob suši varujejo v delu jezera, ki ne presahne. Okolica jezera je gnezdišče mnogih vrst ptic.

Zanimivost

[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ The List of Wetlands of International Importance. Ramsar.org. 16.4.2015. http://www.ramsar.org/sites/default/files/documents/library/sitelist_0.pdf. Pridobljeno 20.6.2015. 
  2. ↑ Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Cerkniško polje), Ljubljana, 1991

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Skoberne, Peter Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Ljubljana, Prešernova družba, 1988, (COBISS)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Cerkniško jezero.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cerkniško_jezero&oldid=6152589«