Kiti

Kiti; Fosilni razpon: zgodnji eocen - recentno
	; Kit grbavec
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Poddeblo:	Vertebrata (vretenčarji);
Razred:	Mammalia (sesalci);
Red:	Cetacea; Brisson, 1762
Podredovi in družine
	Mysticeti (vosati kiti) Balaenidae (gladki kiti); Balaenopteridae (brazdasti kiti ); Eschrichtiidae; Neobalaenidae; Odontoceti (zobati kiti) Delphinidae (delfini); Monodontidae (samorogi); Phocoenidae (rjave pliskavke); Physeteridae (glavači); Kogiidae - MSW3 jih uvršča Physeteridae; Naddružina Platanistoidea (rečni delfini) Iniidae; Lipotidae - MSW3 jih uvršča med Iniidae; Pontoporiidae - MSW3 jih uvršča med Iniidae; Platanistidae (rečni delfini); ; Ziphidae; Archaeoceti (izumrli)

Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz grško κかっぱῆτος, latinizirano: kētos, dob. 'orjaška riba, morska pošast') so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo. Telo je ribje oblike in golo, sprednje okončine so preobražene v plavuti, zadnje pa močno zakrnele. Kljub temu so pravi sesalci, ki s pljuči dihajo zrak, mladiče pa hranijo z mlekom. Živijo v vseh morjih, nekatere vrste pa tudi v tropskih in subtropskih rekah. Številne med njimi je človek s pretiranim lovom skoraj iztrebil.

Zgradba telesa

Vsi vosati kiti imajo v ustih namesto zob vose. To so ščetke, ki jih uporabljajo za precejanje planktona in rakcev. Za večino so na grlu značilne brazde, s katerimi lahko zelo razširijo grlo in s tem povečajo površino za precejanje. Zobati kiti predstavljajo približno 90 % vseh kitov. Večinoma so manjši od vosatih, izjema je kit glavač, ki zraste do 20 m. Največji med vosatimi kiti je sinji kit, ki zraste do 30 metrov v dolžino in je največja žival, ki živi, oziroma ki je morda kadar koli živela na Zemlji.

Taksonomija

Znanih je okoli 88 vrst kitov; med kite uvrščamo tudi delfine in pliskavke, čeprav običajno z izrazom »kit« označujemo le večje predstavnike. Njihovi najbližji še živeči sorodniki so povodni konji, ki naj bi se razvili iz istega, drobnemu jelenu podobnega prednika.^[3]

Kiti v Sloveniji

Edini stalni prebivalci slovenskega morja med kiti so velike pliskavke, poleg njih pa sta v severnem Jadranu pogostejša še progasti in navadni delfin. Med drugimi kiti je na tem območju največkrat opažen kit glavač.

V sredini februarja 2009 so v Piranskem zalivu opazili enajstmetrskega kita grbavca. Gre za izjemno redek pojav, saj so to vrsto v Jadranskem morju doslej opazili le dvakrat.^[4]

Sklici in opombe

↑ Reeder, D. M. (eds), »Mammal Species of the World, 3rd edition«, Johns Hopkins University Press, 723-743. ISBN 0-8018-8221-4.
↑ Rice, Dale W. (1998). »Marine mammals of the world: systematics and distribution«: 231pp.
↑ Northeastern Ohio Universities Colleges of Medicine and Pharmacy (2007, December 21). »Whales Descended From Tiny Deer-like Ancestors«. ScienceDaily. Pridobljeno 21. decembra 2007.
↑ (24.2.2009). »Kitu grbavcu Piranski zaliv ni premajhen«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 3.3.2009.

Viri

Sket B. s sod (ur.) (2003). Živalstvo Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. str. 664. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kiti.

Poglejte si besedo kit ali Kit v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: Kiti

Kiti (Cetacea) v Encyclopedia of Life.

Ta članek o sesalcih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Reeder, D. M. (eds), »Mammal Species of the World, 3rd edition«, Johns Hopkins University Press, 723-743. ISBN 0-8018-8221-4.

[2] Rice, Dale W. (1998). »Marine mammals of the world: systematics and distribution«: 231pp.

[science_news_2-3] Northeastern Ohio Universities Colleges of Medicine and Pharmacy (2007, December 21). »Whales Descended From Tiny Deer-like Ancestors«. ScienceDaily. Pridobljeno 21. decembra 2007.

[4] (24.2.2009). »Kitu grbavcu Piranski zaliv ni premajhen«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 3.3.2009.

[2]

[1]

[3]

[4]

p p u Danes živeči redovi sesalcev po podrazredu
Australosphenida	Monotremata
Marsupialia	Didelphimorphia Paucituberculata Microbiotheria Notoryctemorphia Dasyuromorphia Peramelemorphia Diprotodontia
Placentalia	Afrosoricida Macroscelidea Tubulidentata Hyracoidea Proboscidea Sirenia Cingulata Pilosa Scandentia Dermoptera Primates Rodentia Lagomorpha Insectivora Chiroptera Pholidota Carnivora Perissodactyla Artiodactyla Cetacea