Diaspor

Diaspor
Diaspor iz Slovaške
Splošno
Kategorija	IV. razred – Oksidi in hidroksidi
Kemijska formula	αあるふぁ-AlO(OH)
Strunzova klasifikacija	04.FD.10
Klasifikacija DANA	06.01.01.01
Kristalna simetrija	Ortorombska bipiramida 2/m 2/m 2/m, prostorska skupina Pbnm
Osnovna celica	a = 4,4007(6) Å, b = 9,4253(13) Å, c = 2.8452(3) Å, Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa	59,99 g/mol
Barva	Bela, bledo siva, brezbarvna, zelenkasto siva, rjava, bledo rumena, rožnata, vijolična, lahko tudi spreminjajoča
Kristalni habit	Ploščati raztegnjeni do igličasti kristali, tudi stalaktitski, listnat, luskast, razsejan in masiven
Kristalni sistem	Ortorombski
Dvojčičenje	Srčasti dvojčki na {021} ali psevdo heksagonalni agregati
Razkolnost	Popolna po {010}, razločna po {110}, v sledovih po {100}
Lom	Školjkast
Žilavost	Zelo krhek
Trdota	6,5 - 7
Sijaj	Diamanten, steklast, na razkolnih ravninah bisern
Prozornost	Prozoren do prosojen
Specifična teža	3,2 – 3,5
Gostota	3,3 – 3,5 g/cm3
Optične lastnosti	Dvoosen (+)
Lomni količnik	nαあるふぁ = 1,682 – 1,706, nβべーた = 1,705 – 1,725, nγがんま = 1,730 – 1,752
Dvolomnost	δでるた = 0,048
Pleohroizem	Močan
Kot 2V	Izmerjen: 84° - 86°, izračunan: 80° - 84°
Disperzija	r < v, šibka
Taljivost	Netaljiv
Topnost	Netopen
Najpogostejše nečistoče	Fe, Mn, Cr, Si
Drugo	V zaprti epruveti s prasketanjem oddaja vodo
Sklici
Glavne vrste
Druga imena	Emfolit, kajserit, tanatarit in sultanit

Diaspor je naravni aluminijev oksid hidroksid s kemijsko formulo , αあるふぁ-AlO(OH), ki kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu. Diaspor je izomorf getita. Običajno ima obliko ploščic ali lusk, včasih tudi ploščatih kristalov. Po ploski ravnini ima popolno razkolnost. Na razkolnih ravninah ima značilen bisern sijaj. Lahko je brezbarven, sivkasto bel, rumenkast, včasih tudi vijoličen, prozoren ali prosojen. Od drugih brezbarvnih prozornih mineralov s popolno razkolnostjo in bisernim sijajem, kot so sljuda, lojevec, brucit in sadra, se razlikuje po večji trdoti 6,5 – 7. Njegova povprečna gostota je 3,4 g/cm³. Pri segrevanju intenzivno prasketa in razpade na bele biserne luske.

Dvojni kristal diaspora iz province Mugla, Turčija; velikost: 1,8 × 0,6 × 0,4 cm

Mineral je bil prvič opisan leta 1801 na nahajališču Mramorski Zavod na srednjem Uralu (Ruska federacija). Njegovo ime je nastalo iz grške besede διασπείρειυ [diaspeirein] – raztresti, ki namiguje na njegov razpad med segrevajem.

Diaspor se kot razpadni produkt korunda ali smirka pojavlja v granularnem apnencu in drugih kristaliničnih kamninah. Lepo razvite kristale se najde v skladih smirka na Uralu, v Massachusettsu (ZDA) in v kaolinu v Banski Štiavnici na Slovaškem. Diaspor je pomembna aluminijeva ruda in skupaj z gibsitom in bemitom glavna sestavina aluminijeve rude boksita.

Druga imena za diaspor so emfolit, kajserit in tanatarit. Zelo čista kristalna oblika diaspora iz Turčije je sultanit, ki se uporablja za izdelavo nakita.