Grosular
| Grosular | |
|---|---|
 Grosularjev dodekaeder (velikost 0,7 cm) iz Coahuile, Mehika | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. razred - Silikati, otočni silikat iz skupine granatov |
| Kemijska formula | Ca3Al2(SiO4)3 |
| Lastnosti | |
| Barva | Svetlo do temno zelena, svetlo do temno rumena do rdečkasto rjava, včasih prozorna do neprozorna rožnata; nekateri redki primerki so tudi brezbarvni[1] |
| Kristalni sistem | Kubični[1] |
| Razkolnost | Brez |
| Lom | Školjakst do neraven[1] |
| Trdota | 7 - 7,5[1] |
| Sijaj | Masten do steklast[1] |
| Specifična teža | 3,61 (+0,12 -0,04) |
| Sijaj površine | Steklast[1] |
| Optične lastnosti | Enolomen, pogosto anomalno dvolomen[1] |
| Lomni količnik | 1,740 (+0,12 -0,04)[1] |
| Dvolomnost | Brez |
| Pleohroizem | Brez |
| Disperzija | 0,028 |
| Ultravijolična fluorescenca | Skoraj brezbarvna do svetlo zelena, inertna do rahlo oranžna v dolgovalovni in rahlo rumeno oranžna v kratkovalovnni svetlobi[1] |
| Absorpcijski spekter | Hesonit ima včasih pasova pri 407 in 430 nm |
| Glavne vrste | |
| Hesonit | Rumeno oranžen do rdečkasto oranžen |
| Cavorit | Intenzivno zelen do rumenkasto zelen |
| Levko granat | Prozoren in brezbarven[2] |
| Ksalostocit | Prozorni do neprozorni rožnati kristali grosularita v marmorju |
Grosular ali grosularit je kalcijev aluminijev silikat iz skupine granatov s kemično formulo Ca3Al2(SiO4)3.[1] Kalcij je lahko delno zamenjan z železovimi ioni Fe2+, aluminij pa z železovimi ioni Fe3+. Ime je dobil po kosmulji (Ribes grossularia), kateri so podobni zeleni grosularji iz Sibirije. Grosular je lahko tudi oranžno rdeč, rdeč in rumen.
Grosular se pojavlja na stikih med metamorfnimi apnenci in vezuvianitom, diopsidom, volastonitom in verneritom.
Najpogostejši različek grosularja je hesonit, kar v grščini pomeni slabši, ker ima manjšo trdoto od cirkona s podobno rumeno barvo.
Zelo cenjen dragulj je cavorit, zelen grosular iz Kenije in Tanzanije. Cavorit so odkrili v 1960. letih v pokrajini Tsavo v Keniji, po kateri je dobil svoje ime.
Viluit je različek grosularja, ki ni priznan kot poseben mineral.[3] Viluit je običajno olivno zelen, včasih tudi rjavkast ali rdečkast, odvisno od vsebnosti nečistoč. Pojavlja se skupaj s podobnim vezuvianitom, zato je prišlo do zmede v terminologiji in viluit je bil dolgo časa sinonim za wiluit, skupinski silikat iz vezuvianitne skupine.[4]
Grosular ima mnogo imen, med katerimi je tudi nekaj napačnih:[5] kolofonit (grobozrnat),[6] eternit, kosmuljev granat (svetlozelen in prozoren),[7] kalktongranat, kanelstein, olintolit ali olitolit, pečgranat, romanzovit in telemarkit. Med napačnimi imeni[2] so najpogostejša južno afriški žad, granatni žad, transvalski žad in afriški žad.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 Gemological Institute of America (1995). GIA Gem Reference Guide. Santa Monica, California : Gemological Institute of America. ISBN 0-87311-019-6.
- ↑ 2,0 2,1 Grossular The Mineral and Gemstone Kingdom, accessed online January 25, 2007
- ↑ Viluite Mindat database
- ↑ The System of Mineralogy of James Dwight Dana. Descriptive Mineralogy By James Dwight Dana, Edward Salisbury Dana, 1892, str. 479-80
- ↑ Grossular Mindat mineral database, accessed January 25, 2007
- ↑ Colophonite The Free Dictionary, accessed online January 25, 2007
- ↑ Gooseberry Garnet WordWeb Online