Južni Či

Či
齊ひとし
Či 齊ひとし
479–502
	Južni Či in sosednje države; na severu je mejil na Severni Vej
Status	cesarstvo
Glavno mesto	Džjankang
Vlada	monarhija
Cesar
• 479–482	Gao
• 482–493	Vu
• 501–502	He
Zgodovinska doba	Obdobje severnih in južnih dinastij
• ustanovitev	3. junij 479
• ukinitev	24. april 502
Valuta	stari kitajski kovanci,; stari kitajski bankovci
Predhodnice	Naslednice
	Lju Song
Dinastija Ljang
Danes del	Ljudska republika Kitajska; Vietnam

Či, v zgodovini znan kot Južni Či (poenostavljeno kitajsko 南みなみ齐, tradicionalno kitajsko 南みなみ齊ひとし, pinjin Nán Qí ali poenostavljeno kitajsko 南朝なんちょう齐, tradicionalno kitajsko 南朝なんちょう齊ひとし, pinjin Nán Cháo Qí) ali Šjao Či (poenostavljeno kitajsko 萧齐, tradicionalno kitajsko 蕭しょう齊ひとし, pinjin Xiāo Qí)^[3] je bila kitajska cesarska dinastija in druga od južnih dinastij v obdobju severnih in južnih dinastij. Njena predhodnica je bila dinastija Lju Song, naslednica pa dinastija Ljang.

Zgodovina

Dinastija je bila ustanovljena leta 479, ko je Šjaoao Daočeng prisilil cesarja Šuna iz Lju Songa, da mu je prepustil prestol. Dinastija Lju Song se je s tem končala. Dinastija Či je dobila ime po fevdu Šjao, ki je zavzemal približno isto ozemlje kot kraljestvo Či v obdobju vojskujočih se držav. Knjiga Čija ne omenja, sli je bil Šjao v kakršnem koli krvnem sorodstvu s hišo Džjang ali hišo Tjan, dvema dinastijama, ki sta pred njim vladali temu kraljestvu.^[4]

Dinastija Či je bila v svoji triindvajsetletni zgodovini v veliki meri nestabilna, saj je po smrti sposobnih cesarjev Gaoja in Vuja, Vujevega vnuka in naslednika Šjao Džaojeja umoril njegov inteligenten, a okruten in sumničav prastric Šjao Luan. Ko je Šjao Luan prevzel oblast kot cesar Ming, je začel množično usmrčevati sinove cesarjev Gaoja in Vuja ter uradnikov, za katere je sumil, da so se zarotili proti njemu.^[5]^[6] Samovoljnost usmrtitev se je še povečala med vladavino njegovega sina Šjao Baodžuana, katerega dejanja so povzročila številne upore. Zadnji je bil upor generala Šjao Jana, ki je privedel do padca Južnega Čija in začetka Šjao Janove dinastije Ljang.^[7]

Več kot polovica šjanbejskih princes iz Severnega Veja bilo poročenih s Hani iz cesarskih družin in aristokrati iz južnih dinastij.

Vojna s Severnim Vejem

Po Šjao Daočengovi uzurpaciji prestola Lju Songa se je cesar Severnega Veja leta 479 začel pripravljati na invazijo na Južni Či, da bi na njegov prestol posadil Lju Čanga, sina cesarja Vena iz Lju Songa, ki je bil od leta 465 v izgnanstvu v Veju. Vojska Veja je napadla Šuojang, vendar mesta ni uspela zavzeti. Južni Či je začel utrjevati svojo prestolnico Džjankang, da bi preprečil nadaljnje napade Veja. Do leta 481 je mesto doživelo več spopadov in obleganj, vendar brez prave vojne. Sprti državi sta leta 490 podpisali mirovni sporazum.

Vladarji dinastije Južni Či (479–502)

Posmrtno ime	Družinsko in osebno ime	Vladanje	Imena obdobij
Gao (齊ひとし高だか帝みかど)	Šjao Daočeng (蕭しょう道成みちなり)	479–482	Džjanjuan (建たて元はじめ) 479–482
Vu (齊ひとし武たけ帝みかど)	Šjao Dze (蕭しょう賾)	482–493	Jongming (永えい明あきら) 483–493
–	Šjao Džaoje (蕭しょう昭あきら業ぎょう)	493–494	Longčang (隆昌りゅうしょう) 494
–	Šjao Džaoven (蕭しょう昭文あきふみ)	494	Janšing (延のべ興きょう) 494
Ming (齊ひとし明あきら帝みかど)	Šjao Luan (蕭しょう鸞)	494–498	Džjanvu (建たて武たけし) 494–498 Jontgaj (永えい泰やすし) 498
–	Šjao Baodžuan (蕭しょう寶たから卷まき)	499–501	Jongjuan (永えい元はじめ) 499–501
He (齊ひとし和わ帝みかど)	Šjao Baorong (蕭しょう寶たから融とおる)	501–502^{[op. 1]}	Džongšing (中興ちゅうこう) 501–502

Opomba

↑ Sin cesarja Minga Šjao Baojin, takrat general Severnega Veja, se je uprl severnemu Veju in leta 527–528 zahteval cesarski naslov. Na seznamu ga ni, ker je bil njegov zahtevek za cesarski naslov začasen in dolgo po vladavini cesarja Heja in ni vključeval nobenega ozemlja, ki je bilo prej ozemlje Južnega Čija.

Sklici

↑ Knjiga Južnega Čija, vol. 1.
↑ Dzidži Tongdžjan, vol. 145.
↑ »汉典：萧齐«.
↑ Knjiga Čija, poglavje 1.
↑ 川本かわもと『中国ちゅうごくの歴史れきし、中華ちゅうかの崩壊ほうかいと拡大かくだい、魏ぎ晋すすむ南北なんぼく朝あさ』、P150
↑ 川本かわもと『中国ちゅうごくの歴史れきし、中華ちゅうかの崩壊ほうかいと拡大かくだい、魏ぎ晋すすむ南北なんぼく朝あさ』、P 152
↑ 川本かわもと『中国ちゅうごくの歴史れきし、中華ちゅうかの崩壊ほうかいと拡大かくだい、魏ぎ晋すすむ南北なんぼく朝あさ』、P 153
↑ "Late 5th to early 6th century" in Valenstein, Suzanne G. (2007). Cultural Convergence in the Northern Qi Period: A Flamboyant Chinese Ceramic Container : a Research Monograph (v angleščini). Metropolitan Museum of Art. str. 42. ISBN 978-1-58839-211-4.
↑ Juliano, Annette L. (1980). »Teng-Hsien: An Important Six Dynasties Tomb« (PDF). Artibus Asiae. Supplementum. 37: III–83. doi:10.2307/1522695. ISSN 1423-0526.

Viri

[10] Sin cesarja Minga Šjao Baojin, takrat general Severnega Veja, se je uprl severnemu Veju in leta 527–528 zahteval cesarski naslov. Na seznamu ga ni, ker je bil njegov zahtevek za cesarski naslov začasen in dolgo po vladavini cesarja Heja in ni vključeval nobenega ozemlja, ki je bilo prej ozemlje Južnega Čija.

[1] Knjiga Južnega Čija, vol. 1.

[2] Dzidži Tongdžjan, vol. 145.

[3] »汉典：萧齐«.

[4] Knjiga Čija, poglavje 1.

[5] 川本かわもと『中国ちゅうごくの歴史れきし、中華ちゅうかの崩壊ほうかいと拡大かくだい、魏ぎ晋すすむ南北なんぼく朝あさ』、P150

[6] 川本かわもと『中国ちゅうごくの歴史れきし、中華ちゅうかの崩壊ほうかいと拡大かくだい、魏ぎ晋すすむ南北なんぼく朝あさ』、P 152

[7] 川本かわもと『中国ちゅうごくの歴史れきし、中華ちゅうかの崩壊ほうかいと拡大かくだい、魏ぎ晋すすむ南北なんぼく朝あさ』、P 153

[8] "Late 5th to early 6th century" in Valenstein, Suzanne G. (2007). Cultural Convergence in the Northern Qi Period: A Flamboyant Chinese Ceramic Container : a Research Monograph (v angleščini). Metropolitan Museum of Art. str. 42. ISBN 978-1-58839-211-4.

[9] Juliano, Annette L. (1980). »Teng-Hsien: An Important Six Dynasties Tomb« (PDF). Artibus Asiae. Supplementum. 37: III–83. doi:10.2307/1522695. ISSN 1423-0526.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[op. 1]

Normativna kontrola
Splošno	VIAF 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Izrael ZDA