Lukačevci
Videz
Lukačevci | |
---|---|
Lukačevsko polje v avgustu | |
Koordinati: 46°40′0.91″N 16°13′9.58″E / 46.6669194°N 16.2193278°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Pomurska |
Tradicionalna pokrajina | Prekmurje |
Občina | Moravske Toplice |
Površina | |
• Skupno | 1,38 km2 |
Nadm. višina | 184,7 m |
Prebivalstvo (2020)[1] | |
• Skupno | 74 |
• Gostota | 54 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 |
• Poletni | UTC+2 |
Poštna številka | 9226 Moravske Toplice |
Zemljevidi |
Lukaševci so naselje v Občini Moravske Toplice.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Naselje je prvič omenjeno leta 1365 kot Lukasolch, potem leta 1366 kot Lukachouch.[2] Ime prihaja od osebnega imena Lukač, Lukež, Luka.[3]
V madžarskih virih so se najprej imenovali Lukasócz[4] ali Lukacsócz.[5] V drugi polovici 19. stoletja so jim dali umetno pomadžarjeno ime Lukácsfa.[6]
Jernej Vengust v popisu prekmurskih naselij (1919) jih imenuje v knjižni slovenščini Lukačovci.[7] Pozneje je bilo sprejeto ime Lukačevci v uradnih dokumentih. V lokalnem govoru prekmurščine se imenujejo Likačavci.[8]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Zelko, Ivan. 1982. Historična topografija Slovenije I. Prekmurje do 1500. Murska Sobota: Pomurska založba. str. 25.
- ↑ Smej, Jožef. 2003. Lukačevci med Lipnico in Ledavo. Murska Sobota: Stopinje. Str. 10.
- ↑ Cím n.(Dorf Lukasócz. A lukasóczi határ térképe.) (VAML T 604)
- ↑ Maksay, Ferenc. 1990. Magyarország birtokviszonyai a 16. század közepén II. kötet (Magyar Országos Levéltár kiadványai, II. Forráskiadványok 16. Budapest: Akadémia Könyvkiadó ISBN 963-05-5745-2, str. 879.
- ↑ Viri za zgodovino Prekmurja/Források a Muravidék történetéhez 2. Szombathely-Zalaegerszeg 2008. ISBN 978-963-7227-19-6. str. 118.
- ↑ Vengust, Jernej. 1919. Seznamek prekmurskih občin (krajev) z označbo pošte in zemljevidom. Radgona. str. 9.
- ↑ Cipot Hari, Laura. 2016. Besedje za kmečko hišo in orodje v izbranih prekmurskih govorih. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Oddelek za slovanske jezike in književnosti. str. 6.