Martyrium
Članek je del serije o |
Krščanstvu |
---|
Pregled |
Jezus Kristus |
Molitve |
Osebnosti |
Krščanske cerkve in sekte |
Zgodovina Cerkve |
Arhitektura |
Martyrium (latinščina) ali martyrion (grško), množina martyria, (mučenica), je cerkev ali svetišče, zgrajeno nad grobom krščanskega mučenca. Povezan je s posebno arhitekturno obliko, osredotočeno na osrednji element in tako zgrajen na okroglem tlorisu, torej okrogle ali včasih osmerokotne, redko križne oblike.[1]
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Izvor imena krščanskega martyriuma je naslednji: starogrški martys, "priča", do martyrion, "pričevanje", pozno in cerkveno latinsko martyrium.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Najstarejša krščanska martyria je bila zgrajena na »mestu, ki priča o krščanski veri, bodisi s sklicevanjem na dogodek v Kristusovem življenju ali trpljenju, bodisi s skrivanjem groba mučenca«.[2] Martyria, večinoma majhna, je bila zelo pogosta po začetku 4. stoletja, ko je Konstantin I. kot prvi rimski cesar razglasil versko strpnost do krščanstva v Rimskem cesarstvu. Martyria ni imela standardnega arhitekturnega načrta in obstaja v najrazličnejših modelih. Pogosto je imel poglobljeno dno ali njegov del, ki je vernikom približal ostanke svetnika, in majhno odprtino, fenestella, ki je šla od oltarnega kamna do samega groba.[3]
Kasneje so cerkve v cerkev začele prinašati relikvije svetnikov, namesto namesto da bi cerkev postavili nad grob; prvi prenos relikvij je bil v Antiohiji leta 354, ko so ostanke svetega Babila, ki so bili v sarkofagu, preselili v novo cerkev.[4]
Razvoj
[uredi | uredi kodo]Arhitekturna oblika martyriuma se je razvila iz rimske arhitekture, predvsem na podlagi cesarskega mavzoleja. Konstantin Veliki ga je uporabil za Jezusov grob pri Anastasiju v Jeruzalemu (ok. 326–380) in cerkev Svetih apostolov v Konstantinoplu, hkrati pa je postavil okrogel mavzolej zase in za svoje hčere.[5] Prvi korak k ustvarjanju cerkve na podlagi cesarskega mavzoleja je bil narejen okoli leta 320, ko je Konstantin povezal, kar naj bi postal njegov mavzolej, s cerkveno zgradbo.
Isto obliko je kasneje sprejela zgodnja islamska arhitektura, ki jo je uporabila pri ustvarjanju svetišča, znanega kot Kupola na skali v Jeruzalemu, zgrajen precej v slogu konstantinske rotonde bazilike Božjega groba, s katerim naj bi ustvarili »dialog svetišč«, obenem pa nanj gledal s prevladujočega položaja (Tempeljski grič).
Cerkev martyrium centralnega tlorisa je postala oblika, ki se je uporabljala za pomembne cerkve, ki niso vsebovale pomembnih relikvij, kot je bil primer s konstantinskim zlatim osemkotnikom v Antiohiji, morda tudi z osmerokotno cerkvijo Caesarea Maritima (zgrajena okrog 480– 500 v današnjem Izraelu), Bazilika San Vitale v Raveni (526–547) in Palatinska kapela v Aachnu (ok. 792–805).
Primeri
[uredi | uredi kodo]Martyrie, ki so ostale v nečem podobne svoji prvotni obliki, so naslednje:[6]
- Kor iz 4. stoletja močno razširjene bazilike sv. Gereona, Köln
- Stavba s tremi apsidami nad Kalikstovimi katakombami v Rimu
- Santo Stefano Rotondo v Rimu, konec 5. stoletja
- Bazilika svetega Lovrenca, Milano, morda 4. stoletje, čeprav je najstarejši del cerkve, ki je zdaj očiten, sosednji cesarski mavzolej iz 4. stoletja (primerjajte Santa Costanza v Rimu).
- Bazilika Božjega groba, Jeruzalem, na najpomembnejšem krščanskem mestu, ki jo je ustanovil Konstantin.
- Cerkev sv. Simeona Stilita, Sirija, 5. stoletje, prav tako zelo velika in zdaj v ruševinah.
Druge slavne Martyrie so:
- Martyrium Saint Denis, Montmartre
- Martyrium svetega Hripsima v mestu Vagharshapat (Ečmiadzin), Armenija
- San Pietro in Montorio v Rimu v Italiji, ki ima na svojem dvorišču Tempietto, majhen spominski martyrium, ki ga je zgradil Donato Bramante.
-
Notre-Dame d’Orcival, kripta, martyrion
-
St-Austremoine d'Issoire, kripta, tloris
-
Civaux, kor, prej "fenestella"
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Bowersock, Glen; Brown, Peter; Grabar, Oleg (1999). Late Antiquity: A Guide to the Postclassical World. Harvard University Press Reference Library (Book 9). Cambridge, Massachusetts: Belknap Press. str. 376. ISBN 9780674511736. Pridobljeno 1. decembra 2015.
central church martyrium octagonal.
- ↑ Krautheimer, Richard. Early Christian and Byzantine Architecture. Yale University Press, 1986. Fourth edition, with Slobodan Ćurčić. p.518. ISBN 978-0-300-05294-7
- ↑ Syndicus, 73-74
- ↑ Syndicus, 73-89
- ↑ Krüger, Jürgen (2000). Die Grabeskirche zu Jerusalem. Regensburg: Schnell & Steiner. str. 58–59. ISBN 9783795412739.
- ↑ Syndicus, 73-87
Viri
[uredi | uredi kodo]- Syndicus, Eduard (1962). Early Christian Art. London: Burns & Oates.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Vnos v umetniški slovar Arhivirano 2016-03-04 na Wayback Machine.
- Antiohijski mučenik