(Translated by https://www.hiragana.jp/)
Masolino da Panicale - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Masolino da Panicale

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Masolino)
Masolino
Portret
RojstvoTommaso di Cristoforo Fini
1383[1][2][…]
Panicale[d]
Smrtcca. 1447[4]
Firence
NarodnostItalijan
DržavljanstvoItalija[5]
Poklicslikar, umetnik
Poznan poslikarstvo, freska
Pomembnejša delafreske kapela družine Brancacci
GibanjeItalijanska renesansa
MeceniPipo Ozora
kardinal Branda Castiglione

Masolino da Panicale (vzdevek Tommaso di Cristoforo Fini; ok. 1383 - ok. 1447) je bil italijanski slikar. Njegova najbolj znana dela so nastala ob slikarskem sodelovanju z Masacciom: slika Marija z otrokom in sv. Ano (1424) ter freske v kapeli Brancacci (1424–1428).

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Masolino ("Tomažek") se je verjetno rodil v Panicaleju blizu Firenc. Morda je bil pomočnik Ghibertija v Firencah med letoma 1403 in 1407.[6] Leta 1423 se je pridružil florentinskemu cehu Arte dei Medici e Speziali (zdravniki in lekarnarji), ki je kot samostojno vejo vključeval slikarje. Morda je bil prvi umetnik, ki je ustvaril oljne slike v 1420-ih, ne pa Jan van Eyck v 1430-ih, kot trdijo nekateri.[7] Dolga leta je potoval, med drugim na Madžarsko od septembra 1425 do julija 1427 pod pokroviteljstvom najemniškega kapitana Pipa Ozorja. Papež Martin V. (Oddone Colonna) ga je ob vrnitvi papeštva v Rim leta 1420 izbral za poslikavo oltarne slike njegove družinske kapele v baziliki Santa Maria Maggiore, kasneje pa kardinal Branda da Castiglione za poslikavo kapele svete Katarine v baziliki sv. Klemena v Rimu. Vmes je s svojim mlajšim slikarjem Masacciom slikal freske v kapeli družine Brancacci v baziliki Santa Maria del Carmine v Firencah, ki so jih umetniki v 15. stoletju zelo občudovali. V palači Orsini v Rimu je približno v letih 1433–4 [8] naslikal cikel 300 slavnih zgodovinskih osebnosti, deloval pa je tudi v Todiju. Poznejša leta, po letu 1435, je preživel pri kardinalu Brandi Castiglioneju v Castiglione Olona.[9]

Zgodnja uporaba osrednje točke izginjanja

[uredi | uredi kodo]

Masolino je bil verjetno prvi slikar, ki je uporabil osrednjo točko izginotja na svoji sliki iz leta 1423, Ozdravitev pohabljenega in vstajenje Tabite.[10]

Delo

[uredi | uredi kodo]

Masolino se omenja kot Masacciov učitelj, ki pa je kmalu odločilno vplival na 20-letnika. Masolinova najzgodnejša dela vključujejo Ano, naslikano na tabli okoli leta 1420 (1425?) (Firence, galerijaUffizi); jasno prikazuje temeljno razliko med mednarodnim slogom pozne gotike in zgodnje renesanse ter velja za skupno delo med Masolinom in Masacciom. Tudi zgodnejši deli sta Madona ([[Stara pinakoteka, Műnchen) in Madona z otrokom v Bremnu (obe okrog 1423/24).

Vasari razpravlja o obsegu, v katerem je Masolino slikal z Masacciem v Brancaccijevi kapeli cerkve Santa Maria del Carmine v Firencah (pred 1425); pripisuje mu prizore (poleg fresk, ki niso več ohranjene), ki razkrivajo slogovne razlike v pojmovanju prostora, in sicer:

  • padec človeka
  • prizori s Petrovo pridigo
  • dvojna upodobitev oživitve Tabee in ozdravitve hromega človeka.

Večina današnjih raziskovalcev se strinja z Vasarijem. Vpliv njegovega prijatelja Masaccia, čigar prispevek k Brancaccijevim freskam je dokumentiran, je bil opazen tako v mnogo masivnejših figurah kot tudi v perspektivi. Ta razvoj k realistični upodobitvi je viden tudi v ciklu fresk iz Legende o sveti Katarini v kapeli v baziliki svetega Klementa v Rimu (iz leta 1427).

Po Masacciovi smrti se je Masolino bolj obrnil k svoji domovini; a tudi umetniško se je vračal – čeprav počasi – h koreninam. Edina verodostojna dela sta dva cikla fresk iz življenja Device Marije (okrog 1430) v kolegialni cerkvi in ​​v krstilnici Castiglione Olona (Lombardija); podpisane so Masolinus de Florentia pinsit. Ponovno kažejo precej staromoden značaj, mehka oblačila, nekaj posameznih glav. Leta 1432 je ostal v Todiju, da bi naslikal fresko Madonna col Bambino in trono e due angeli v cerkvi mestnega zavetnika San Fortunata. Masolino naj bi naslikal tudi freske iz Legende o svetih Štefanu in Lovrencu iz leta 1435 v koru in freske iz življenja Janeza Krstnika v krstilnici iste cerkve.

Izbrana dela

[uredi | uredi kodo]
Marija in otrok, sv. Ana in angeli
Oznanjenje, National Gallery of Art
Marija ponižnosti ok. 1423, tempera na les, Uffizi, Firence

Kompletna dela
v Neaplju:

  • Čudež snega, triptih, naročilo Branda da Castiglione za posvetitev bazilike sv. Marije, ok. 1423, Museo di Capodimonte.

v Nemčiji:

v Firencah:

  • kapela družine Brancacci: cikel fresk, ki nastane v sodelovanju z Masacciom, 1424.
  • Marija in otrok, sv. Ana in angeli, sodelovanje z Masacciom, tempera na les, 1424, galerija Uffizi, Firence.
  • Marija ponižnosti, tempera na les, 1430–35, Uffizi.

v Empoliju:

  • Kristus v Pietà, samostojna freska, 1424, Empoli, muuej Collegiata di Sant'Andrea.
  • Sv. Ivo in učenci, freska, 1424, Empoli, cerkev sv. Štefana.
  • Devica in otrok, freska, 1424, Empoli, cerkev sv. Štefana.

v Rimu:

  • Freska Življenje sv. Katarine Aleksandrijske naročilo Branda da Castiglione v baziliki sv. Klemena, kapela zakramenta, 1428.
  • Freska Oznanjenje v baziliki sv. Klemena, kapela zakramenta, 1428.
  • Freska sv, Krištofa v baziliki sv. Klemena, kapela zakramenta, 1428.
  • Marijina smrt in Križanje, freska, Vatikanska Pinakoteka.

v Castiglione Olona, kjer je bil njegov pokrovitelj kardinal Branda da Castiglione:

  • Madžarska pokrajina v palači Branda Castiglioneja.
  • Marijina zgodba (1435) v Collegiata.
  • Freske pripisane Življenje sv. Janeza Krstnika (1435) v krstilnici Castiglione Olona.

v Franciji:

  • Scene iz Legend sv. Julian Hospitalca, tempera na les, 21 x 39 cm, Musée Ingres.

v Združenih državah Amerike:

  • Oznanjenje (1425–1430) olje in tempera na les 148 x 115 cm, National Gallery of Art, Washington, D.C.
  • Nadangel Gabriel in Oznanjenje, obe ca. 1430, tempera (?) na les, National Gallery of Art.

Razpršena dela

  • Stranske plošče oltarne slike z Vnebovzetjem v središču, iz Santa Maria Maggiore, Rim, ca. 1427–28, ki jih je začel Masaccio, dokončal pa Masolino po njegovi smrti: svetnika Janez Evangelist (?) in Martin iz Toursa, sveti Pavel in Peter, Philadelphia Museum of Art; Papež Gregorij Veliki (?) In sveti Matija, Narodna galerija, London; Vnebovzetje [trajna mrtva povezava] Narodni muzej in galerija Capodimonte v Neaplju.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Virtualna mednarodna normativna datoteka — [Dublin, Ohio]: OCLC, 2003.
  2. ↑ Normativna kontrola Kongresne knjižnice — Library of Congress.
  3. ↑ Rijksbureau voor Kunsthistorische Documentatie
  4. ↑ Record #118869205 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. ↑ https://www.kulturarv.dk/kid/VisKunstner.do?kunstnerId=2581
  6. ↑ »Masolino da Panicale (1383 - 1447)«. Alte Pinakothek. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. junija 2011. Pridobljeno 28. januarja 2009.
  7. ↑ »Darkness and Depth in Early Renaissance Painting« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. marca 2020. Pridobljeno 6. junija 2010.[mrtva povezava]
  8. ↑ Mode, Robert L. (1972). »Masolino, Uccello and the Orsini 'Uomini Famosi'«. The Burlington Magazine. str. 368–378.
  9. ↑ Hartt, Frederick; Wilkins, David G. (1994). History of Italian Renaissance art: painting, sculpture, architecture. London: Thames and Hudson. ISBN 0-500-23677-1.
  10. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. aprila 2021. Pridobljeno 21. oktobra 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Masolino da Panicale.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Masolino_da_Panicale&oldid=6311461«