(Translated by https://www.hiragana.jp/)
Nikitenko - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Nikitenko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Nikitenko [nikiténko][1] (rusko Никите́нко, ukrajinsko Нікіте́нко) je priimek več osebnosti. Beloruska oblika je Nikicenka [nikicénka] (belorusko Нікіце́нка).

Etimologija, značilnosti in porazdelitev

[uredi | uredi kodo]

V splošnem se najpogostejši beloruski priimki s končnico -enko (belorusko -енка) v rusificiranem zapisu v celoti ne razlikujejo od ukrajinskih. Priimki na -enko v prvi vrsti upravičeno veljajo za ukrajinske. Vendar pa ima precejšnje število Belorusov – 10 %, takšne priimke (približno 1.000.000 ljudi). V dokumentih 17. in 18. stoletja prisotnost te vrste priimkov v Belorusiji niso zabeležili. To kaže na njihov kasnejši pojav. V Belorusiji je razmeroma majhno območje (Mazirsko-rečiško polesje (belorusko Мазырскае-Рэчыцкае Палессе)), kjer prevladujejo priimki -enko in pokrivajo od 40 do 50 % prebivalstva. To ozemlje leži zunaj območja razširjenosti priimkov z -ov/-ev, izključni položaj priimkov z -enko tukaj pa je nedvomna posledica kulturnega vpliva sosednje Ukrajine.

Ukrajinska in ruska ženska oblika je enaka moški. V obeh jezikih se priimek ne sklanja.[1]

Osnova za veliko večino priimkov na -enko so krstna imena in vzdevki po poklicih. Priimek Nikitenko je izpeljan iz polne oblike slovanskega moškega osebnega imena Nikita (starocerkvenoslovansko Нікита, sodobno rusko Ники́та) starogrškega izvora s tradicionalno ukrajinsko pripono -enko.[2][3] Sicer je v splošnem belorusko in ukrajinsko pogostejše ime Mikita (belorusko Мікі́та, ukrajinsko Мики́та), vendar se v obeh jeziki rabi tudi oblika Nikita. Iz imena »Nikita« v ruščini izvirata patronimika »Nikitič« (Ники́тич)[a] in »Nikitična« (Ники́тична), pa tudi priimek »Nikitin« (Ники́тин, Нікі́тін), oziroma njegova ženska oblika Nikitina (Ники́тина, Нікі́тіна). Včasih uporabljena patronimika v sodobnem jeziku »Nikitovič« in »Nikitovna« sta v nasprotju z rusko literarno normo.[4] Drugače so iz imena »Nikita« nastali tudi, predvsem beloruski, priimki:

Nikita, Nikicin (Нікіцін) / Nikicina (Нікіціна) (včasih tudi Nikitin (Нікітін)), Nikicenka (včasih tudi Nikitenko), Nikitka, Nikicik, Nikicjuk / Nikitjuk, Mikicjonak, Mikiška, Mikeška, Mikačou / Mikačov, Mikejčik, Mikel, Mikicki,[5]

in rusko-ukrajinski:

Mikitenko (Миките́нко, Миките́нко), Mikitjuk (Микитюк, Микитю́к), Mikitka (Микитка), Mikitko (Микитко), Mikitin (Мики́тин) / Mikitina (Микитина), Mikitčuk (Микитчук), Mikitas (Микитась), Mikitčin (Микитчин), Nikitinski (Нікітінський), Nikitski (Ники́тский, Нікітський) / Nikitska (Ники́тская, Ники́тська), Nikitičev (Нікітічев, Никитичев).

Priimek je najpogostejši v Ukrajini. V Rusiji je najpogostejši v Kasnodarskem okraju, v Rostovski oblasti in v Moskvi, nekoliko manj pogosto v Novosibirski, Kurski in Voroneški oblasti, ter v Stavropolskem okraju. Nosilci priimka živijo tudi v Belorusiji in Kazahstanu.[3]

Zemljepisna imena

[uredi | uredi kodo]

V povezavi s priimkom obstajajo toponimi:

Znane nosilke in nosilci priimka

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Nikitič je tudi priimek.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 »Никитенко«, Wikislovar
  2. Petrovski (2000).
  3. 3,0 3,1 »Никитенко«, familio.org (v ruščini), pridobljeno 26. maja 2023
  4. Švedova (1980).
  5. Uscinovič (2011).