Okultacija

Na zamrznjeni video sliki se je julija 1997 svetla zvezda Aldebaran ravno ponovno pojavila na temnem robu pojemajočega Luninega krajca v tej predzorni okultaciji

Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje < occultare - skrivati, prikrivati, tajiti) je v astronomiji pojav, ko eno nebesno telo, gledano z Zemlje, zakrije drugega v ozadju.

Zgledi okultacij

Okultacije so tudi prehodi (tranziti) in mrki (eklipse). Prehodi se nanašajo na primere kadar je bližnje telo navidezno manjše od oddaljenega, kot sta prehod Merkurja ali Venere po Sončevi ploskvi. Mrki pa se v splošnem nanašajo na pojave kjer se eno telo giblje v senci drugega, na primer Lunin ali Sončev mrk, kjer se pri prvem Luna giblje v Zemljini senci, pri drugem pa je navidezni premer Lune enak Sončevemu, tako da Luna v celoti ali delno zatemni Sonce. Vsi trije pojavi so vidna posledica sizigije.

Kadar se pojavi okultacija, se pojavi tudi mrk. V Sončevem mrku se Luna fizično giblje med Zemljo in Soncem, in tako zakrije del ali celoto Sonca. Čeprav ta pojav po navadi imenujemo »mrk«, je izraz zavajujoč, saj Luna ni v Sončevi 'senci', ampak je v okultaciji z njim. Kadar je Luna v okultaciji s Soncem, vrže majhno senco na zemeljsko površje in tako dejansko delno zakrije Zemljo. »Sončev mrk« je tako okultacija Sonca z Luno, videna z Zemlje, in hkrati delni mrk Zemlje z Lunino senco.

Za razliko od Sončevega je »Lunin mrk« pravi mrk, saj se Luna giblje v Zemljino senco. Gledano z Luninega površja se tedaj Zemlja giblje med Luno in Soncem in je v okultaciji s Soncem, kar bi videl morebitni tamkajšnji opazovalec. Posledica vsakega mrka je tako tudi okultacija.

Okultacije z Luno

Največkrat se pojem okultacije uporablja za relativno pogoste dogodke, ko Luna pri svojem kroženju okoli Zemlje zakrije kakšno svetlo zvezdo. Ker Luna nima atmosfere in ker zvezde nimajo znatne kotne velikosti, zvezda izgine ali se pojavi v trenutku na Luninem robu. Še posebej so zanimivi za opazovanje primeri, ko se zvezda pojavi na temnem robu, saj ni bleščanja, in je pojav lažje in natančneje opazovati.

Lunina tirnica je nagnjena glede na ravnino ekliptike, tako da je lahko vsaka zvezda z ekliptično širino βべーた manjšo od 6,5 stopinj v okultaciji z Luno. Takšne zvezde z navideznim sijem do 1^m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti.

Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir.

Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna.

20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.

Seznam okultacij in prehodov

Navedene so okultacije in prehodi svetlejših zvezd in planetov Osončja med letoma 1800 in 2100.

dan	čas (UT)	planet v ospredju	telo v ozadju
9. december 1802	7:36	Merkur	Akrab (βべーた Sco)
9. december 1808	20:34	Merkur	Saturn
22. december 1810	6:32	Venera	Nergal (ξくしー² Sag)
3. januar 1818	21:52	Venera	Jupiter
11. julij 1825	9:10	Venera	δでるた Bika (δでるた¹ Tau)
11. julij 1837	12:50	Merkur	Propus (ηいーた Gem)
9. maj 1841	19:35	Venera	Elektra (17 Tau)
27. september 1843	18:00	Venera	Zavija (ηいーた Vir)
16. december 1850	11:28	Merkur	Kaus Borealis (λらむだ Sag)
22. maj 1855	5:04	Venera	Mebsuta (εいぷしろん Gem)
30. junij 1857	0:25	Saturn	Vasat (δでるた Gem)
5. december 1865	14:20	Merkur	Kaus Borealis (λらむだ Sag)
28. februar 1876	5:13	Jupiter	Akrab (βべーた Sco)
7. junij 1881	20:54	Merkur	Mebsuta (εいぷしろん Gem)
9. december 1906	17:40	Venera	Akrab (βべーた Sco)
27. julij 1910	2:53	Venera	Propus (ηいーた Gem)
10. junij 1940	2:21	Merkur	Mebsuta (εいぷしろん Gem)
25. oktober 1947	1:45	Venera	Zuben el genub (αあるふぁ Lib)
7. julij 1959	14:30	Venera	Regul (αあるふぁ Leo)
27. september 1965	15:31	Merkur	Eta Virginis
13. maj 1971	20:00	Jupiter	Akrab (βべーた Sco) (obe komponenti)
8. april 1976	1:00	Mars	Mebsuta (εいぷしろん Gem)
17. november 1981	14:27	Venera	Nunki (σしぐま Sgr)
19. november 1984	1:32	Venera	Kaus Borealis (λらむだ Sag)
17. februar 2035	15:19	Venera	Albaldah (πぱい Sag)
11. oktober 2044	22:00	Venera	Regul (αあるふぁ Leo)
23. februar 2046	19:24	Venera	Kapa (ρろー¹ Sag)
10. november 2052	7:20	Merkur	Zuben el genub (αあるふぁ Lib)
22. november 2065	12:45	Venera	Jupiter
15. julij 2067	11:56	Merkur	Neptun
3. oktober 2078	22:00	Mars	Imad (θしーた Oph)
11. avgust 2079	1:30	Merkur	Mars
27. oktober 2088	13:43	Merkur	Jupiter
7. april 2094	10:48	Merkur	Jupiter

Glej tudi

Normativna kontrola
Narodne knjižnice	Francija (data) Nemčija Izrael ZDA
Drugo	National Archives (ZDA)