Orlica (pogorje)
| Orlica | |
|---|---|
 Orlica z gradom Pišece | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 701 m |
| Koordinate | 46°1′3.87570″N 15°37′0.21230″E / 46.0177432500°N 15.6167256389°E |
| Dimenzije | |
| Dolžina | 15 km |
| Širina | 3 km |
| Geografija | |
  Orlica | |
| Gorovje | Posavsko hribovje |
.jpg)
Orlica ali Orliško pogorje (Veliki vrh, 701 mnv) je pogorje v Vzhodni Sloveniji, ki je vzhodni del Posavskega hribovja. Poteka v smeri jugozahod–severovzhod, približno od vasi Zgornja Pohanca do trga Kunšperk ob meji s Hrvaško, v skupni dolžini 15 km in širini 3 km.[1] Po vrhu grebena poteka meja med Občino Brežice na jugu in Občino Kozje in Občino Bistrica ob Sotli na severu. Celotno hribovito območje, za katerega so značilni listnati, pretežno bukovi gozdovi,[2] je vključeno v Kozjanski park.
Na vzhodu je Orlica zaključena z 2 km dolgo sotesko Zelenjak, po kateri teče mejna reka Sotla, glavna hrvaška cesta Klanjec–Kumrovec in opuščena hrvaška železniška proga Savski Marof–Kumrovec, ki pod vznožjem orliškega vrha Silovec (507 m) dvakrat prečka Sotlo, tako da skozi 174,17 m dolg Železniški predor Zelenjak izjemoma poteka po slovenski strani. Sotesko Zelenjak na hrvaški strani tvori Cesargradsko brdo z vrhom Japica (509 m).
Poleg Sotle predstavljajo glavne orliške vodotoke še reka Bistrica, pritok Sotle, ki teče ob severnem vznožju, ter potoki Močnik, Gabernica in Dramlja, ki vsi tečejo proti jugu in se izlivajo v Savo. Večja kraja pod severnim vznožjem sta Podsreda in Bistrica ob Sotli, ki je tudi sedež občine, ter Sromlje, Pišece in Bizeljsko pod južnim vznožjem.
Vrhovi
[uredi | uredi kodo]| Vrh | Višina | Opomba |
|---|---|---|
| Jugozahodni del | ||
| Hrastenik | 528 | |
| Veliki Trobojnik | 653 | |
| Mali Trobojnik | 599 | |
| Veliki vrh | 701 | najvišji vrh Orlice, s planinsko vpisno knjigo |
| Veliki Špiček | 698 | najvišji vrh Občine Brežice, s planinsko vpisno knjigo |
| Velika Vagla | 667 | |
| Mali Špiček | 510 | |
| Severozahodni del | ||
| Goli vrh | 561 | |
| Velika Špica | 561 | |
| Bukovica | 432 | |
| Denžičev breg | 588 | med Bukovico in Denžičevem bregom poteka neprehodna soteska Bistrice |
| Svete gore | 527 | |
| Vzhodni del | ||
| Srednji vrh | 468 | |
| Rožce | 619 | |
| Vidi vrh | 520 | |
| Graščinski vrh | 466 | |
| Kunšperk | 597 | najvišji vrh Občine Bistrica ob Sotli |
| Pečina | 525 | |
| Silovec | 507 | |
Vir[3]
Kulturne znamenitosti
[uredi | uredi kodo]| Slika | Znamenitost | Opomba |
|---|---|---|
 |
Grad Podsreda | |
 |
Grad Kunšperk | danes v razvalinah, nekoč je varoval prehod skozi sotesko Zelenjak, podobno kot Grad Cesargrad na Cesargradskem brdu na hrvaški strani |
 |
Grad Pišece | spomenik državnega pomena |
 |
Grad Bizeljsko | spomenik državnega pomena |
 |
Svete gore (527 m) | vrh z romarskim središčem s cerkvijo in štirimi kapelami, nekdaj poznoantična rimska utrdba |
 |
Cerkev sv. Jedrti, Pavlova vas | podružnična cerkev Župnije Pišece |
 |
Cerkev sv. Ožbolta, Pečice | podružnična cerkev Župnije Podsreda |
 |
Cerkev sv. Marjete, Kunšperk | danes v razvalinah, nekdaj podružnična cerkev Župnije Bistrica ob Sotli |
 |
Veliki vrh (701 m) | sondirana rimska utrdba, danes se na vrhu nahaja spomenik slovenskemu tolarju, postavljen leta 2006 |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Atlas okolja.
- ↑ Orlica, Kozje.si, pridobljeno 3. maj 2024.
- ↑ Kartografija d.o.o., Razvojna agencija Sotla, Obsotelje in Kozjansko (kolesarska karta), Razvojna agencija Sotla, Ljubljana 2010.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]