Radomlja
| Radomlja | |
|---|---|
| Lokacija | |
| Države | Slovenija |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | na vzhodu doline Črni graben pod vasjo Učak |
| Izliv | Rača, Dob pri Domžalah 46°10′12.69″N 14°42′3.32″E / 46.1701917°N 14.7009222°E |
| Površina porečja | 60 km²[1] |
| Zunanje povezave | |
| Geopedia | Radomlja |
Radomlja je reka, ki izvira v skrajnem vzhodu doline Črni graben pod vasjo Učak in teče proti zahodu, kjer se v Dobu pri Domžalah izliva v reko Račo. Po Radomlji odtekajo vode skoraj z vsega Črnega grabna in zgornjega dela Moravške doline, skupaj kar s 60 km2 površine.
Pritoki
[uredi | uredi kodo]Desni pritoki: Rovščica (s pritoki Želodnik, Rjavec, Jasenski graben in Srednji graben), Vrševnik, Lokovec (s pritokoma Zlatopoljščica in Korenščica), Veliki graben, Zlatenščica (s pritokoma Jelniščica in Jasnarica), Prileški potok in Javorščica s pritokom Koprivnica
Levi pritoki: Zaloka, Drtijščica (s pritoki Selščica, Stražca in Mošenjščica)
Izvor imena Radomlja
[uredi | uredi kodo]Ime reke Radomlja je nastalo iz osnove Rado(m) - Rado, Radomir, Radomil. V bližnji okolici je tudi naselje Radomlje, ki ime isto osnovo imena.
Reka Radomlja, ki se tako imenuje od izvira nad Šentožboltom do Doba, kjer se kot desni pritok izliva v Račo, bi se morala tako imenovati vse do izliva v Kamniško Bistrico pod Šumberkom v Domžalah, saj je Radomlja daljša in bolj vodnata kot Rača.
Opis toka Radomlje
[uredi | uredi kodo]Radomlja izrazito hudourniška, predvsem zaradi hudourniških pritokov, med katerimi je treba posebej omeniti Zlatenščico, Zlatopoljščico in Vrševnik, na dobski ravnini pa še Rovščico. Na konstantnejši pretok Radomlje, od sotočja v Trnjavi, ugodno vpliva Drtijščica, ker njeno vodo ob nalivih zadržujejo kraške jame na Moravškem, od leta 2002 pa tudi umetni jez oziroma mokri zadrževalnik Gradiško jezero. Ob gradnji avtoceste A1 Ljubljana - Celje so pod vasjo Gradišče izgradili umetni jez v dolini Drtijščice. Mokri zadrževalnik je namenjen za zaščito pred poplavami v spodnjem toku Radomlje od Krašnje naprej. V letu 2001 je podjetje Premogovnik Velenje izkopalo 935 metrov dolg vodni rov Drtijščica, ki poteka iz Radomlje v Krašnji do Drtijščice v Vinjah pri Moravčah.
V nasprotju z Račo in Drtijščico, ki pritečeta z apneniškega kraškega območja, prinaša Radomlja veliko naplavin, predvsem skrilav prod. Ker so razmeroma majhno vodno energijo Radomlje uporabljali tudi za pogon kmečkih mlinov in žag, je bilo od Šentožbolta do Šentvida več vzporednih umetnih strug, kanalov ali Mlinščic.
Ribolovni revirji na Radomlji
[uredi | uredi kodo]Z ribolovnimi revirji v Radomlji upravlja Ribiška družina Domžale, ki je bila ustanovljena leta 1954 v Domžalah.
Ribolivna revirja:
- Radomlja 29a - salmonidni revir (od gostilne Benkovič v Blagovici - do sotočja z Drtijščico v Trnjavi)
- Radomlja 29d - mešani revir (od sotočja z Drtijščico - do sotočja z Račo)
Pomembnejši kraji ob Radomlji
[uredi | uredi kodo]Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Občina Lukovica«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. junija 2008. Pridobljeno 11. julija 2010.