Sezona Velikih nagrad 1936

Sezona Velikih nagrad 1936
Predhodna: 1935	Naslednja: 1937

Sezona Velikih nagrad 1936 je bila četrta sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.

Poročilo

Mercedes-Benz W25

Auto Union Typ C

Alfa Romeo 8C-35

Alfa Romeo 12C/36

Bugatti T59

V sezoni 1936 je na koledar dirk prvič v večji meri vplivala tudi svetovna politika. 3. oktobra 1935 so italijasnke čete vkorakale v Etiopijo, zato so 18. novembra Združeni narodi proti Italiji uvedli gospodarske sankcije. Benito Mussolini je med drugim odgovoril z bojkotom francoskih in britanskih dirk. 7. marca 1936 je Adolf Hitler vkorakal v demilitarizirano območje Porenja, 18. julija pa je izbruhnila Španska državljanska vojna. V zahodni Evropi je bila dirkaška sezona prekinjena zaradi stavk in nemirov, Velika nagrada Belgije in dirka za 24 ur Le Mansa sta bili zaradi tega odpovedani.

Sezona 1936 je bila sezona Auto Uniona in Bernda Rosemeyerja. Sedemindvajsetletni nemški dirkač je prevladoval na prvenstvenih dirkah in osvojil naslov evropskega prvaka. Sredi sezone se je poražen Mercedes-Benz umaknil iz dirk. V razredu Voiturette je prevladoval Richard Seaman v deset let starem dirkalniku Delage.

7. decembra 1935 je bilo v Zürichu zasedanje o predlogih za nova dirkaška pravila. Pogovori so šli predvsem v smer omejitve delovne prostornine motorjev na 1500 cm³, toda nobena rešitev ni bila potrjena. Drugo zasedanje je potekalo februarja 1936, ko je bil v ospredju predlog o omejitvi delovne prostornine motorjev na 4000 oziroma 2700 cm³. Odločitev je bila sprejeta šele oktobra 1936 o omejitvi delovne prostornine motorjev na 4500 oziroma 3000 cm³, toda šele za sezono 1938.

Razred Grand Prix

Mercedes-Benz

Po dveh letih konfliktov si je Alfred Neubauer želel odpustiti Luigija Fagiolija, toda moštvo si ni moglo privoščiti izgube dirkača njegovih kvalitet. Dirkaška zasedba je tako ostala nespremenjena, ob Fagioliju sta jo sestavljala še Rudolf Caracciola in Manfred von Brauchitsch ter Hermann Lang kot mladi dirkač. Caracciola je Neubauerja pozval naj v moštvo pripelje tudi svojega prijatelja Louisa Chirona namesto poškodovanega Hansa Geierja.

Kot odgovor na grožnjo s strani Auto Uniona in Alfe Romeo, je Mercedes-Benz predstavil nov 5,6 litrski V12 motor z 600 KM z imenom DAB. Šasijo je bilo potrebno predelati, da je dirkalnik z novim težjim motorjem zadostil pravilu o maksimalni masi dirkalnika 750 kg. Nov dirkalnik je imel kar 25 cm krajšo medosno razdaljo od lanskega, vseboval je tudi vzdolžni menjalnik in zadnje vzdetenje de Dion. Novi dirkalnik je bil tako majhen, da visoki von Brauchitsch v njem ni mogel normalno sedeti, zato je imel porazno sezono. Novi motor DAB se je izkazal za preveč težkega. Ko so inženirji le uspeli maso dirkalnika z vgrajenim motorjem spraviti pod dovoljeno mejo, se je dirkalnik izkazal za nevoznega zaradi neugodne porazdelitve teže. Zato so bili prisiljeni v naglici izdelati 4,7 litrsko različico lanskega motorja ME25 z 450 KM. Sezona 1936 se je izkazala za najslabšo sezono v zgodovini Mercedes-Benza. Kot odgovor na neuspeh je bil ustanovljen novi dirkaški oddelek (nemško Rennabteilung) s šefom Rudolfom Uhlenhautom, ki je prevzel dirkaško moštvo od eksperimentalnega oddelka.

Auto Union

Auto Union je sezono 1936 začel s svojim novim dirkalnikom Auto Union Typ C z izboljšanim V16 motorjem z delovno prostornino 6000 cm³, ki je lahko proizvajal 520 KM. V več pogledih je bila izboljšana tudi vodljivost dirkalnika, tudi z uporabo limited slip diferenciala ZF. Karl Feuereissen je prevzel mesto športnega direktorja od Willyja Walba. Dirkaško zasedbo so sestavljali Hans Stuck, Achille Varzi in Bernd Rosemeyer ter Rudolf Heydel, Ernst von Delius in Rudolf Hasse kot mladi dirkači. Moštvo pa sta zapustila Paul Pietsch in Hermann zu Leiningen.

Alfa Romeo

Alfa Romeo je še vedno izdelovala dirkalnike 8C-35 z novimi V12 motorji z delovno prostornino 4100 cm³, ki ga je poimenovala 12C/36. V Scuderii Ferrari je kot prvi dirkač ostal Tazio Nuvolari, kot tudi Antonio Brivio, Carlo Pintacuda in Mario Tadini. René Dreyfus je razvijal talbotove športne dirkalnike, toda se je vrnil v moštvo pred dirko za Veliko nagrado Deauvilla okoli polovice sezone. Carlo Felice Trossi, ki je bil športni direktor Scuderie od leta 1932 je dal odpoved in prestopil v Maserati. Novi moštveni dirkač je postal Giuseppe Farina, ki je zapustil privatno moštvo Gina Rovera.

Maserati

Gino Rovere je leta 1936 postal direktor Maseratija. Scuderia Subalpina se je preimenovala v Scuderio Torino, ki je za Trossija pripravila nov dirkalnik V8RI. Športni direktor moštva je bil Giorgio Ambrosini. Med sezono niso veliko delali na razvoju dirkalnika V8RI, le delovno prostornino motorja so dvignili na 4700 cm³. Starejši dirkalniki Maserati 8CM niso bili več konkurenčni za najvišja mesta, konec sezone je Maserati popolnoma ustavil ves razvoj dirkalnikov do uveljavitve novih pravil za sezono 1938.

Bugatti

Bugatti je razvijal lažjo različico svojega dirkalnika Bugatti T59/T50 z motorjem z delovno prostornino 4700 cm³, toda že zastarelo šasijo in vzmetenjem. Jean-Pierre Wimille je ostal edini redni dirkač moštva.

Razred Voiturette

Maserati

Scuderia Torino je še vedno nastopala z dirkalniki 4C-1500 do dirke Eifelrennen, ko so bili pripravljeni novi dirkalniki Maserati 6CM. Dirkalnik je spominjal na miniaturno verzijo dirkalnika V8RI z neodvisnim vzmetenjem in aerodinamično šasijo. Dirkalnik po moči ni bil konkurenčen dirkalniku ERA B, toda z dirkači, kot sta bila Trossi in Omobono Tenni, je moštvo doseglo nekaj zmag na domačih dirkah.

ERA

Dirkaško zasedbo tovarniškega moštva so sestavljali Raymond Mays, Marcel Lehoux, Earl Howe in Pat Fairfield, sedem dirkalnikom ERA B pa je bilo prodano privatnikom. Z njimi so dirkali tudi Princ Bira, Reggie Tongue in Nicholas Embiricos. Po uspešni predhodni sezoni, je bila sezona 1936 za moštvo ERA slabše. Dirkalniki so se izkazali za nezanesljive, tudi zaradi slabe priprave dirkalnikov s strani same tovarne.

Richard Seaman

Giulio Ramponi, ki je pripravljal dirkalnik za Richarda Seamana, je prepričal slednjega, da naj namesto z dirkalnikom ERA nastopa raje s starejšim dirkalnikom Delage 155B, s katerim je nekoč dirkal tudi Earl Howe, še prej v sezoni 1927 pa je tovarniškemu moštvu prinesel naslov Svetovnega konstruktorskega prvenstva. Ta poteza je bila za mnoge poznavalce presenečenje, toda izkušeni Ramponi je napravil dobro potezo, kajti dirkalnik Delage, ki so mu znižali maso za 120 km in mu namestili nov kompresorski motor, se je izkazal za dominantni dirkalnik sezone.

Dirkači in moštva

Konstruktor	Moštvo	Šasija	Motor	Glavni dirkači	Mladi dirkači
Mercedes-Benz	Mercedes-Benz	W25 (36)	4730 cm³/5577 cm³ V8/V12 superkompresorski	Rudolf Caracciola	Hermann Lang
				Louis Chiron
				Manfred von Brauchitsch
				Luigi Fagioli
Auto Union	Auto Union	Typ C	6006 cm³ V16 superkompresorski	Bernd Rosemeyer	Ernst von Delius
				Hans Stuck	Rudolf Hasse
				Achille Varzi	Rudolf Heydel
Alfa Romeo	Scuderia Ferrari	8C-35 12C/37	3822 cm³/4064 cm³ V8/V12 superkompresorski	Tazio Nuvolari	Carlo Maria Pintacuda
				Carlo Maria Pintacuda	Giuseppe Farina
				Antonio Brivio	Mario Tadini
Maserati	Scuderia Torino	V8RI	4200 cm³ Straight-8 superkompresorski	Carlo Felice Trossi
Bugatti	Bugatti	59/50	4972 cm³ Straight-8 superkompresorski	Jean-Pierre Wimille

Koledar dirk

Prvenstvene dirke

Št	Velika nagrada	Dirkališče	Datum	Zmag. dirkač	Zmag. moštvo	Poročilo
1	Velika nagrada Monaka	Monaco	13. april	Rudolf Caracciola	Mercedes-Benz	Poročilo
2	Velika nagrada Nemčije	Nürburgring	26. julij	Bernd Rosemeyer	Auto Union	Poročilo
3	Velika nagrada Švice	Bremgarten	23. avgust	Bernd Rosemeyer	Auto Union	Poročilo
4	Velika nagrada Italije	Monza	13. september	Bernd Rosemeyer	Auto Union	Poročilo

Pomembnejše neprvenstvene dirke

Dirka	Dirkališče	Datum	Zmag. dirkač	Zmag. moštvo	Poročilo
Grand Prix de Pau	Pau	1. marec	Philippe Étancelin	Maserati	Poročilo
Velika nagrada Tripolija	Mellaha	10. maj	Achille Varzi	Auto Union	Poročilo
Eläintarhanajot	Eläintarharata	10. maj	Eugen Bjørnstad	Alfa Romeo	Poročilo
Velika nagrada Tunisa	Kartagina	17. maj	Rudolf Caracciola	Mercedes-Benz	Poročilo
Velika nagrada Frontieresa	Chimay	31. maj	Eddie Hertzberger	MG	Poročilo
Velika nagrada Penya Rhina	Montjuic Park	7. junij	Tazio Nuvolari	Alfa Romeo	Poročilo
Velika nagrada Ria de Janeira	Gávea	7. junij	Vittorio Coppoli	Bugatti	Poročilo
Eifelrennen	Nürburgring	14. junij	Bernd Rosemeyer	Auto Union	Poročilo
Velika nagrada Madžarske	Budimpešta	21. junij	Tazio Nuvolari	Alfa Romeo	Poročilo
Velika nagrada Milana	Milano	28. junij	Tazio Nuvolari	Alfa Romeo	Poročilo
Velika nagrada Sao Paula	Sao Paulo	12. julij	Carlo Maria Pintacuda	Alfa Romeo	Poročilo
Velika nagrada Deauvilla	Deauville	19. julij	Jean-Pierre Wimille	Bugatti	Poročilo
Velika nagrada Vila Reala	Vila Real	26. julij	Vasco do Sameiro	Alfa Romeo	Poročilo
Coppa Ciano	Livorno	2. avgust	Carlo Maria Pintacuda Tazio Nuvolari	Alfa Romeo	Poročilo
Coppa Acerbo	Pescara	15. avgust	Bernd Rosemeyer	Auto Union	Poročilo
Junior Car Club 200 mile race	Donington Park	29. avgust	Richard Seaman	Delage	Poročilo
Coppa Edda Ciano	Lucca	6. september	Mario Tadini	Alfa Romeo	Poročilo
Velika nagrada Modene	Modena	21. september	Tazio Nuvolari	Alfa Romeo	Poročilo
Velika nagrada Doningtona	Donington Park	3. oktober	Hans Rüesch Richard Seaman	Alfa Romeo	Poročilo
Vanderbilt Cup	Roosevelt Field	12. oktober	Tazio Nuvolari	Alfa Romeo	Poročilo
Mountain Championship	Brooklands	17. oktober	Raymond Mays	ERA	Poročilo
Velika nagrada Buenos Airesa	Costanera	18. oktober	Carlos Arzani	Alfa Romeo	Poročilo

Dirkaško prvenstvo

Poz Dirkač MON NEM ŠVI ITA Toč 1 Bernd Rosemeyer Ret 1 1 1 10 2 Hans Stuck 3 2 3 Ret 15 3 Tazio Nuvolari 4 Ret Ret 2 17 4 Achille Varzi 2 2 Ret 19 5 Raymond Sommer 7 9 Ret 21 6 Rudolf Caracciola 1 Ret Ret 22 7 Antonio Brivio 5 3 23 = Carlo Felice Trossi Ret 8 7 23 = Ernst von Delius 6 3 23 10 Manfred von Brauchitsch Ret 7 Ret 24 = Rudolf Hasse 4 5 24 = Hermann Lang Ret 4 24 = René Dreyfus Ret Ret 4 24 14 Jean-Pierre Wimille 6 Ret Ret 26 = Luigi Fagioli Ret 5 Ret 26 = Giuseppe Farina Ret Ret Ret 26 17 Pietro Ghersi 8 Ret 27 18 William Grover-Williams 9 28 = Philippe Étancelin Ret Ret 28 = Louis Chiron Ret Ret 28 = Thomas Cholmondeley-Tapper 10 28 = Francesco Severi Ret 28 = Carlo Maria Pintacuda 5 28 = Piero Dusio 6 28 25 Clemente Biondetti Ret Ret 29 26 J. Walter Rens Ret 30 = Earl Howe Ret 30 28 Eugenio Siena Ret 31 = Mario Tadini Ret 31 = Richard Seaman Ret 31 = Juan Zanelli Ret 31 = Jacques de Rham Ret 31 Poz Dirkač MON NEM ŠVI ITA Toč

Barva Rezultat Točke Zlata Zmagovalec 1 Srebrna Drugi 2 Bronasta Tretji 3 Zelena Prevozil več kot 75% dirke 4 Modra Prevozil med 50% in 75% 5 Vijolična Prevozil med 25% in 50% 6 Rdeča Prevozil manj kot 25% dirke 7 Črna Diskvalificiran 8 Prazna Ni dirkal (DNP) 8

Reference

• Etzrodt, Hans. »Grand Prix Winners 1895-1949 : Part 3 (1934-1949)«. The Golden Era of Grand Prix Racing. Pridobljeno 5. avgusta 2007.
• Leif Snellman and Hans Etzrodt. »1936«. The Golden Era of Grand Prix Racing. Pridobljeno 5. avgusta 2007.
• Galpin, Darren. »Velike nagrade sezone 1936«. The GEL Motorsport Information Page. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2007. Pridobljeno 5. avgusta 2007.