(Translated by https://www.hiragana.jp/)
Somalski divji osel - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Somalski divji osel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Somalski divji osel

Somalski divji osel v živalskem vrtu Saint Louis
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Perissodactyla (lihoprsti kopitarji)
Družina: Equidae (konji)
Rod: Equus (konj)
Podrod: Asinus
Vrsta: africanus
Podvrsta: somaliensis
Znanstveno ime
Equus asinus
Noack, 1884[2]
Sinonimi[4]
  • Asinus taeniopus var. Somaliensis Noack, 1884
  • Equus asinus somalicus Sclater, 1884[3]

Somalski divji osel (znanstveno ime Equus africanus somaliensis) je podvrsta afriškega divjega osla.

Najdemo ga v Somaliji, regiji južnega Rdečega morja v Eritreji in regiji Afar v Etiopiji. Noge somalijskega divjega osla so črtaste in spominjajo na noge njegovih sorodnikov, zeber.

Trenutna razširjenost in življenjski prostor

[uredi | uredi kodo]

V divjini je verjetno manj kot 1000 živali (ali celo 700)[5] in Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN jo je opisal kot 'kritično ogroženo'. To pomeni, da se soočajo z izjemno velikim tveganjem izumrtja v naravi.

Nekaj ​​sto primerkov živi v Somaliji, Džibutiju, Eritreji in Etiopiji.[6]

Razmnoževanje

[uredi | uredi kodo]

Somalske divje oslice običajno skotijo ​​spomladi, kar je običajna značilnost kopitarjev, po enoletni brejosti. V nekaj urah se žrebe postavi na noge in sledi svoji materi. Pri približno petih dneh žrebe že grizlja travo. Ko je star dva tedna, se žrebe redno pase, vendar je za tekočino še vedno odvisno od materinega mleka. Žrebe je odstavljeno od 12 do 14 mesecev, vendar še vedno ostane blizu svoje matere, le da se igra ali hrani z drugimi žrebeti v čredi.

Vedenje

[uredi | uredi kodo]

Zaradi omejenih virov, ki jih najdemo v njihovem habitatu, somalski divji osli živijo v družbi fisije in fuzije. Večina odraslih živi samih, včasih pa tvorijo majhne črede, sestavljene iz samic in njihovih mladičev. Na območjih, kjer imajo več virov ali imajo več dežja, se včasih združijo in tvorijo večje začasne črede. Žrebci lahko vzdržujejo ozemlja, velika do devet kvadratnih milj. Pogosto puščajo kupe gnoja kot oznake, ki jih spominjajo na meje njihovega ozemlja. Medtem ko so samice dobrodošle na njihovih ozemljih, se žrebci pogosto borijo z drugimi samci, ki se poskušajo pariti s samicami na njihovih ozemljih. Vendar pa so opazili, da so žrebci dovoljevali samcem na svoje ozemlje za pašo, če le ti ne kažejo zanimanja za njegov harem.[7]

Ujetništvo

[uredi | uredi kodo]

Svetovna populacija

[uredi | uredi kodo]

Od leta 2011 je bilo okoli 200 osebkov v ujetništvu po vsem svetu, ko so živeli v 34 živalskih vrtovih, kot tudi tri živali (od leta 2009) v naravnem rezervatu Yotvata Hai-Bar v Izraelu, severno od Eilata.[8] Mednarodno rodovniško knjigo vodi Tierpark Berlin.[9]

Živalski vrt Basel

[uredi | uredi kodo]
Somalski divji osel v živalskem vrtu Basel

Vodilni živalski vrt za vzrejo somalskega divjega osla je Zoo Basel v Švici. Njegov rejni program vodi evropsko rodovniško knjigo za somalskega divjega osla in usklajuje Evropski program za ogrožene vrste (EEP)[10] – kot tudi svetovni odbor za vrste somalskega divjega osla od leta 2004.

V živalskem vrtu Basel so somalijske divje osle začeli gojiti leta 1970 in prvič skotili leta 1972. Od takrat se je skotilo 11 žrebcev in 24 samic (od leta 2009), ki so preživele otroštvo.[11] Danes so vsi somalski divji osli v ujetništvu povezani s prvotno skupino v živalskem vrtu Basel.

Od 18. januarja 2012 so v Baslu štirje somalski divji osli: žrebec "Gigolo" in tri samice (med njimi "Yogala"-14).[12]

Francija

[uredi | uredi kodo]

Od leta 1987 je v Réserve Africaine de Sigean na jugu Francije veliko somalskih divjih oslov, ki so se skotili redno, vključno z dvema 30. junija 2010 in 29. marca 2013.[13][14]

Združene države

[uredi | uredi kodo]

Samo pet ustanov vzreja somalijske divje osle v Združenih državah:[15] Dallas Zoo, Saint Louis Zoo, [16] San Diego Zoo Safari Park, Zoo Miami in White Oak Conservation v Yuleeju na Floridi. White Oak je leta 2008 dobil čredo kot del mednarodnega prizadevanja za rešitev somalskega divjega osla pred izumrtjem. Od takrat je čreda proizvedla 18 žrebet, vključno z nekaj rojenimi spomladi 2013. Živalski vrt v Dallasu je pravkar dobil dva somalska žrebeta, obe samički, eno skoteno 9. julija in drugo 19. julija 2017. V živalskem vrtu Saint Louis se je nazadnje skotilo 30. julija 2019.

Safari park živalskega vrta v San Diegu je dom enajstim somalskim divjim oslom, največji populaciji somalskih divjih oslov v Severni Ameriki. Park je prejel svojo prvo čredo iz baselskega živalskega vrta leta 1981. Njihovo prvo žrebe se je skotilo leta 1986. Od takrat se je skotilo 49 žrebet, zadnja je bila samica, rojena 17. marca 2018. San Diego Zoo Global prav tako dela na pomagajte rešiti to ogroženo vrsto v naravi.[16]

Ohranjanje

[uredi | uredi kodo]

Projekt ohranjanja (ki ga v glavnem podpira Zoo Basel) v Eritreji je (pred letom 2014) preštel 47 somalijskih divjih oslov, ki živijo v gorah med polotokom Buri in depresijo Dalol, ki je znotraj večje Danakilske depresije, blizu meje Eritreje z Etiopijo.[17]

Kot je navedeno zgoraj, obstaja zaščitena populacija somalskega divjega osla v naravnem rezervatu Jotvata Hai-Bar. Ta izraelski rezervat je bil ustanovljen leta 1968 z namenom okrepiti populacije ogroženih puščavskih vrst.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Moehlman, P.D.; Kebede, F.; Yohannes, H. (2015). »Equus africanus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2015: e.T7949A45170994. doi:10.2305/IUCN.UK.2015-2.RLTS.T7949A45170994.en. Pridobljeno 12. novembra 2021. Assessment includes information on conservation status of two recognised subspecies.
  2. (nemško) Noack, Th. (1884). "Neues aus der Tierhandlung von Karl Hagenbeck, sowie aus dem Zoologischen Garten in Hamburg". Der Zoologische Garten 25: 100-115.
  3. Sclater, P.L. (1884). "On some mammals from Somali-land". Proceedings of the Scientific Meetings of the Zoological Society of London 1884: 538-542, pls. 49-50.
  4. Groves, C.P., & Smeenk, C. (June 2007). "The nomenclature of the African wild ass". Zoologische Mededelingen 81(1). HTM Arhivirano 2011-10-07 na Wayback Machine., PDF Arhivirano 2011-10-07 na Wayback Machine.
  5. Bonner, Jeffrey (1. junij 2008). »What's the Zoo to do with its Somali wild ass problem?«. St. Louis Post-Dispatch & Saint Louis Zoo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2014. Pridobljeno 12. aprila 2017.
  6. »Seltene Schönheit - Somali-Wildeselfohlen bezaubert das Zolli-Publikum« (v nemščini). Zoo Basel. 16. december 2010. Pridobljeno 12. aprila 2017.
  7. Perkins, Wendy (5. junij 2017). »Somali Wild Ass«. ZOONOOZ.
  8. »Somali-Wildesel (Equus africanus somalicus)«. Förderprojekte der Werner Stamm Stiftung (v nemščini). Werner Stamm Stiftung. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. decembra 2013. Pridobljeno 14. novembra 2011.
  9. »Somali-Wildesel« (v nemščini). Verband Deutscher Zoodirektoren. Pridobljeno 22. maja 2014.
  10. »INDIAN RHINO VISION (IRV) 2020« (v nemščini). Zoo Basel. 8. maj 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2012. Pridobljeno 22. maja 2014.
  11. »Zweites Somali-Wildeselfohlen im Zolli geboren« (v nemščini). Zoo Basel. 27. december 2007. Pridobljeno 22. maja 2014.
  12. »Dance of the Somali wild asses«. Zoo Basel. 18. januar 2012. Pridobljeno 22. maja 2014.
  13. »Naissance rare au zoo de Sigean: un âne de Somalie!« (v francoščini). Le Huffington Post(French-language edition of the Huffington Post). 7. julij 2010. Pridobljeno 12. aprila 2017.
  14. »Une naissance très rare à la Réserve de Sigean« (v francoščini). La Dépêche du Midi. 27. april 2013. Pridobljeno 12. aprila 2017.
  15. »Somali Wild Ass«. Animal Programs. White Oak. Pridobljeno 22. maja 2014.
  16. Relations, Public (12. april 2018). »Somali Wild Ass Foal Explores Habitat«. ZOONOOZ.
  17. »Somali Wild Ass Research Project in Eritrea«. Conservation projects. Zoo Basel. Pridobljeno 22. maja 2014.

Reference

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]