Dedovsk
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2020-01-01) | 30,500 ristitud |
Pind | 15 km² |
Telefonkod | +7−498-xxx-xx-xx |
Avtokod | 50, 90, 150, 190, 750 |
Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Dedovsk (ven.: Де́довск) om Venäman lidn Moskvan agjan keskuzpalan päivlaskmas. Mülüb Istran lidnümbrikho (edel vn 2017 keväz'kud — rajonha), sen kahtenz' surtte lidn i eländpunkt.
Istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Pustolän, ende Dedovo-külä mainitase ezmäižen kerdan aigkirjas vl 1573. Dedovo-žilo om znamoitud vn 1784 kartal.
Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud vll 1911−1913 kuti Dedovskii-žilo udenno kezerdusen da kanghiden fabrikanno (nügüd' pästab tehnižid kanghid). Nügüd'aigaine fabrik šingoti Dedovskijad teravas, i se lainzi Dedovo-žilod aigan mändes. Kätihe radnikžiloks vn 1925 21. päiväl semendkud. Žilo kazvoi, mülütihe kümne eländpunktad sihe. Radnikžilo sai lidnan statusad vl 1940 nügüdläiženke nimitusenke. Toižen mail'mansodan aigan Toran Moskvas pala mäni lidnas da sen ümbrištos vn 1941 tal'vkun 2.-8. päivil.
Dedovsk šingotase tekstiližel da omblemižel sarakol (tehnižed kanghad, sportivižed i korporativižed sobad, kengiden fabrik), ladimensauvomižel (märičendkompleksad i avtomatik gazkompleksan täht), mugažo leibtegim i seinapakuden (oz., metrostancijoiden täht) edheotand ratas lidnas.
Geografijan andmused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Lidn sijadase lidnümbrikon päivnouzmas, 190 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Istr-jogen hurad Gräzev- i Nahabink-ližajoged (ven.: Грязева 10 km pitte, Нахабинка 25 km pitte) jokstas ani suvhe lidnaspäi. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 23 km päivnouzmha. Lähembaižed lidnad oma Istr 15 km päivlaskmha orhal, avtotel vai raudtel, Moskvan Zelenograd-rajon 10 km pohjoižhe orhal, i Krasnogorsk 12 km päivnouzmha-suvipäivnouzmha orhal vai teidme. Venäman kaikiš järedamb lidnanvuitte Nahabino-žilo (46,5 tuh. rist. vl 2020) zavodiše ani suvipäivnouzmha lidnaspäi.
Dedovsk-raudtestancii (lidnan keskuses, vll 1906−1965 stancijan nimituz oli Gučkovo), Malinovk- (suvipäivnouzmas) i Miitovskai- (lodehes) platformad ratas lidnas «Moskv (Rigan päraudtestancii) — Volokolamsk»-keskustal. Volokolamskan mante läbitab lidnan pohjoižpalad.
Dedovsk oli lidnankundan keskuseks edel vn 2017 keväz'kud, sen pind oli 25,52 km².
Eläjad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vl 1939 radnikžilon ristitišt oli 13 529 eläjad, vl 1959 lidnan — 19 549 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 29 108 ristutud. Otab nelländest lidnümbrikon ristitištos. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om 27..30 tuhad eläjid vspäi 1979 (30 740 rist. vl 1989). Ortodoksižen hristanuskondan Ph. Jurgii-vägestusenkandajan jumalanpert'[1] (om saudud vll 2000−2005) i baptizman «Päzutand»-pühäpert' (vspäi 1948) oma olmas lidnas.
Rahvahad (2010): venälaižed — 94,7%, ukrainalaižed — 1,0%, toižed rahvahad — 4,3%.
Professionaližen opendusen aluzkundad ratas lähembaižiš lidnoiš.
Galerei
[vajehta | vajehtada lähtetekst]-
Universaline lauk
vl 2013 -
Ph. Jurgii-vägestusenkandajan jumalanpert'
(vn 2013 nägu) -
Kul'turkeskuz
-
Dedovsk-raudtestancii
(2010)
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Dedovsk Vikiaitas |
Moskvan agjan lidnad | ||
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||