Tarik ibn Zijad
Tarik ibn ZIjad طارق بن زياد | |
---|---|
![]() Theodor Hosemann: Tarik ibn ZIjad, ilustracija iz 19. stoletja | |
Vzdevek | Sendero ali Camino |
Rojstvo | Tripolitanija, Hamadan[d] |
Smrt | 720[1] Damask |
Pripadnost | Omajadski kalifat |
Rod/ | konjenica |
Čin | general |
Oboroženi konflikti | Osvojitev Hispanije • bitka pri Guadaleti |
Drugo delo | guverner Tangerja guverner Al Andaluza |
Tarik ibn Zijad (arabsko طارق بن زياد, Ṭāriq ibn Ziyād) je bil berberski omajadski general, ki je na čelu arabske vojske začel osvajanje vizigotske Hispanije, sedanje Španije in Portugalske, * 670, Magreb, † 719, Damask.
Leta 711 je veliko vojsko iz severne Afrike povedel preko Gibraltarskega preliva in se utrdil v sedanjem Gibraltarju. Ime "Gibraltar" je španska različica njegovega arabskega imena Džebel al-Tarik (جبل طارق), ki pomeni "Tarikov hrib".[2]
Poreklo
Srednjeveški arabski zgodovinarji kontradiktorno opisujejo njegovo narodnost in poreklo. Nezanesljivih je tudi nekaj podatkov o njegovi osebnosti in okoliščinah prihoda na Iberski polotok.[3] Velika večina sodobnih avtorjev meni, da je bil Berber mawla Muse ibn Sajida, omajadskega guvernerja Ifrikije (Afrike).[3][4][5][6]
Zgodovina
![](https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/06/The_Moorish_Castle.jpg/200px-The_Moorish_Castle.jpg)
Po pisanju Abd al-Hakama (803-871) je Musa ibn Musair po osvojitvi Tangerja leta 710-711 za njegovega guvernerja imenoval Tarika.[a] Bližnje vizigotsko oporišče Ceuta pod poveljstvom Julijana, grofa Ceute, je ostalo neosvojeno.
Ko je na oblast v Španiji prišel Roderik, je Julijan po ustaljeni navadi poslal svojo hčerko Florindo la Cava v šolo na dvor vizigotskega kralja. Roderik naj bi jo posilil, kar je Julinana tako razburilo, da se je odločil z muslimansko pomočjo uničiti Vizigotsko kraljestvo. S Tarikom se je dogovoril, da bo čez Gibraltarski preliv prepeljal musimansko vojsko, saj je imel v lasti številne trgovske ladje in svoje utrdbe v Španiji.
26. aprila 711 ali približno takrat se je Tarikova vojska, sestavljena iz nedavnih spreobrnjencev v islam, izkrcala na Iberskem polotoku.[b] Vojska se je izkrcala ob vznožju hriba, ki se je po Tariku poimenoval Džebel al-Tarik (Gibraltar).[7]
Tarikova vojska je štela okoli 7.000 vojakov, večinoma Berberov in nekaj Arabcev.[8] Roderik naj bi za protinapad zbral vojsko 100.000 mož,[9] resnično število pa je bilo mnogo manjše.[10] Večini njim zveste vojske so poveljevali sinovi Vitize, ki ga je Roderik brutalno odstavil.[c] Sledila je odločilna bitka pri Guadaleti 19. julija 711, v kateri je bil Roderik poražen in ubit.[3][13]
Opombe
- ↑ Guverner bi lahko postal tudi takrat, ko se je Musov sin Marvan vrnil v Kairouan. Obe razlagi omenja Ibn Abd al-Hakam na strani 41 španskega prevoda 204. strani arabskega besedila Akhbār majmūa.
- ↑ Legenda pravi, da je po izkrcanju Tarik ukazal zažgati vse ladje, da bi preprečil strahopetnost. Podatek je prvi omenil geograf al-Idrizi 400 let kasneje. Podatek je omenjen tudi v nekoliko mlajši Kitāb al-iktifa fī akhbār al-khulafā. Drugi avtorji legende ne omenjajo.
- ↑ Po nekaterih virih[11] so Vitizovi sinovi po dogovoru s Tarikom v kritični fazi bitke dezertirali.[12]
Sklici
- ↑ Record #118994980 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ »History of Gibraltar«. Government of Gibraltar. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. januarja 2008. Pridobljeno 20. decembra 2007.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Molina 2000, str. 242.
- ↑ Abun-Nasr 1993, str. 71.
- ↑ Kennedy 1996, str. 6.
- ↑ Nicolle 2009, str. 64.
- ↑ Molina 2000, str. 243.
- ↑ Akhbār majmūa, str. 21 španskega prevoda str. 6 arabskega besedila.
- ↑ Akhbār majmūa, str. 22 španskega prevoda str. 8 arabskega besedila.
- ↑ Collins, Roger (2004). Visigothic Spain 409–711. New Jersey: John Wiley and Sons Ltd. str. 141. ISBN 9781405149662.
- ↑ al-Maqqari, str. 269.
- ↑ Mozarab Chronicle, str. 52.
- ↑ Reilly 2009, str. 52.