(Translated by https://www.hiragana.jp/)
Šanhai Judi Čuantu - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Šanhai Judi Čuantu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Šanhai Judi Čuantu
Tradicionalno kitajsko山海さんかい輿地よち全ぜん圖ず
Poenostavljeno kitajsko山海さんかい舆地全ぜん图
Dobesedni pomenPopoln zemljevid sveta

Šanhai Judi Čuantu (poenostavljeno kitajsko: 山海さんかい舆地全ぜん图; tradicionalno kitajsko: 山海さんかい輿地よち全ぜん圖ず; pinjin: Shānhǎi Yúdì Quántú; dob.: 'Popoln zemljevid sveta') je kitajski zemljevid sveta, objavljen v dinastiji Ming leta 1607 v enciklopediji (leišu) Sancai Tuhui.

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Na nastanek Šanhai Judi Čuantu so močno vplivali jezuitski misijonarji na Kitajskem, začenši z Matteom Riccijem.[1] Matteo Ricci je na zahtevo cesarja Vanlija leta 1602 sam izdelal zemljevid sveta z naslovom Kunju Vanguo Čantu in posedoval dva zemljevida Šanhai Judi Čuantu. Prvega je vgraviral Vu Džonming (吳ご中なか明あきら) leta 1600, drugega pa Guo Dzidžang (郭かく子こ章あきら) leta 1604.[2]

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Azija[uredi | uredi kodo]

Azijska celina je označena fonetično kot 亞細亞あじあ (pinjin Yàxìyà, srednjekitajsko aseja). Na tem delu zemljevida, razdeljenem po regijah, je mogoče najti največ informacij.

Vzhodna Azije[uredi | uredi kodo]

Detajl Vzhodne Azije

V tem delu sveta je imenovanih veliko pokrajin in otokov:

  • Veliko cesarstvo Ming (大明だいめい國こく, Dà Míngguó)
  • Japonska (日本にっぽん, Rìběn)
  • Gorjeo, (Koreja, 高こう麗うらら, Gāolì)
  • Džurčenska Mandžurija (女おんな直じき, Rǚzhí)
  • "Pet mest" blizu Sungarija (五城ごじょう, Wǔ Chéng)
  • Liaodong (遼東りゃおとん, Liáodōng)
  • vojna krajina Daning (大だい寧やすし, Dà Níng)
  • Tartari, severno od Liaodonga (韃靼だったん, Dádá)
  • "Pasja dežela", dežela ljudstva s pasjimi glavami v vzhodni Sibiriji (狗いぬ國こく, Gǒugúo)
  • "Otok koralnega drevesa" (珊瑚樹さんごじゅ島とう, Shānhúshù Dǎo)
  • otočje Riukiu (琉球りゅうきゅう, Liúqiú)
  • Sibirija (北極ほっきょく界かい, Běijíjiè, dob. "Arktična regija")

Morji ob Vzhodni Aziji se imenujeta Južno kitajsko morje (kitajsko: 大だい明海あけみ; dob.: 'Veliko morje Ming') in "Manjši vzhodni ocean" (小しょう東洋とうよう, Xiǎo Dōng Yáng).[3] Morje na severu je "Ledeno morje" (冰海, Bīng Hǎi).

Zahodna Azija[uredi | uredi kodo]

  • Puščava Gobi (沙漠さばく, dob. "Peščena širjava"; beseda je postala kitajska beseda za "puščavo")
  • Kham/Tibetanci (西番にしのばん, Xī Fān, dob. "Zahodni barbari")
  • Muslimani (回かい回かい, Huíhuí)
  • Zahodne regije (西域せいいき, Xīyù)
  • Jezero Činghaj (星宿せいしゅく海うみ, Xīngsù Hǎi, dob. "Zvezdno morje" ali 北きた高だか海うみ, Běi Gāo Hǎi, dob. "Severno visoko morje")
  • Gorovje Kunlun (崑こん崙, Kūnlún)

Južna Azija[uredi | uredi kodo]

Detajl Južne Azije
  • Anam v Vjetnamu (安やす南みなみ, dob. "Pomirjeni jug")
  • Čampa (占うらない城じょう, Zhànchéng)
  • Hainan (海南かいなん, Hǎinán)
  • Srividžaja (三さん佛ほとけ齊ひとし, pinjin Sānfóqí, srednje kitajsko Sambiutjay)
  • Indija (應おう帝みかど亞あ, Yīngdìyà)
  • Zahodna Indija (西にし天竺てんじく, Xī Tiānzhú)

Prikazani sta dve morji: Bengalski zaliv (旁つくり葛かずら臘海, Pánggélà Hǎi) in "Mali zahodni ocean" (小西こにし洋ひろし, Xiǎo Xī Yáng).[3]

Java je prikazana v dveh delih: Velika Java (大だい爪つま哇, Dà Zhǎowā) in Mala Java (小爪こづめ哇, Xiǎo Zhǎowā). Daleč na "jugozahodu" (西にし南海なみ) in "jugu" (南海なんかい) so morja v bližini Antarktike.

Evropa[uredi | uredi kodo]

Upodobitev Evrope v Šanhai Judi Čuantu

Evropa je označena fonetično kot 歐おう羅ら巴ともみ (pinjin Ōuluóbā, srednje itajsko Oulapa).

  • Francija (佛ふつ郎ろう察, Fólǎngchá)
  • "Več kot trideset držav" (三さん十じゅう餘あまり國こく, sānshí yú gúo)
  • Grenlandija (臥が蘭らん的てき亞あ, Wòlándìyà iz latinskega 'Groenlandia')

Evropa je obdana z "Velikim zahodnim oceanom" (大西おおにし洋ひろし, Dà Xī Yáng (Atlantski ocean), Sredozemskim morjem (地中海ちちゅうかい, Dìzhōng Hǎi) in Črnim morjem (太海ふとみ, Tài Hǎi, dob. "Veliko morje").[4]

Severna Amerika[uredi | uredi kodo]

Severna Amerika je označena kot 北きた亞あ墨ぼく利加りか (pinjin Běi Yàmèilìjiā,srednje kitajsko Pok Amoklika). Edina lokacija je zapisana fonetično in ni znana:

  • "Angvajma" (亞あ外がい媽, Yàwàimā)

Drugi dve neznani lokaciji sta na otoku severovzhodno od Amerike, morda naselji na jugozahodni obali Grenlandije: Another two unknown locations are on an island to America's northeast, possibly the inhabited

  • "Mrzla reka" (寒河そうご, Hán Hé)
  • "Dišeči vrh" (香こう峯みね, Xiāngfēng)

Kalifornijski zaliv je označen kot "Vzhodno Rdeče morje" (東ひがし紅海こうかい, Dōng Hóng Hǎi). Proti severu se nadaljuje kot "Ledeno morje".

Južna Amerika[uredi | uredi kodo]

Južna Amerika je označena kot 南みなみ亞あ墨ぼく利加りか (pinjin Nán Yàmèilìjiā, srednje kitajsko Nom Amoklika).

Južno Ameriko obdajajo Atlantski ocean (označen kot "Oceano" 河かわ摺すり亞あ諾だく滄, Hézhéyànuò Cāng) na severovzhodu, "Perujsko morje" (白露しらつゆ海うみ, Bólù Hǎi) na zahodu in "Veliki vzhodni ocean" (大だい東洋とうよう, Dà Dōng Yáng).

Libija[uredi | uredi kodo]

Del zemljevida, ki prikazuje Afriko

Afriška celina je bila označena fonetično kot "Libija" (利り未み亞あ, Lìwèiyà).

  • Gorovje Atlas je opisano kot 天下てんか此山至高しこう, Tiānxià cǐ shān zhìgāo, "Najvišja gora pod nebom")

Afrika je obdana z več morji. Od severa v smeri urnega kazalca: Sredozemsko morje, "Mali zahodni ocean" (小西こにし洋ひろし, Xiǎo Xī Yáng) v Perzijskem zalivu in Arabskem morju, Rdeče morje, imenovano "Zahodno rdeče morje" (西にし紅海こうかい, Xī Hóng Hǎi), da bi se razlikovalo od Kalifornijskega zaliva, zahodni Indijski ocean, imenovan "Arabsko morje" (亞あ蠟皮海うみ, pinjin Yàlàpí Hǎi, srednje kitajsko Alapbie Hoy), Gvinejski zaliv, imenovan "Libijsko morje" (利り未み亞あ海かい, Lìwèiyà Hǎi), in Atlantski ocean, ponovno označen kot "Oceano" 河かわ摺すり亞あ諾だく滄, Hézhéyànuò Cāng).

Magellanija[uredi | uredi kodo]

Še vedno negotova Terra Australis – danes Avstralija, Antarktika, Nova Zelandija in drugi otoki – je fonetično označena kot 墨すみ瓦かわら臘泥加か (pinjin Mèiwǎlàníjiā, srednje kitajsko Mokngwalapneka). Slednje ime se črkuje kot "Magellanija". Ime je bilo takrat dano bodoči celini v čast Ferdinandu Magellanu, ki je prečkal Ognjeno zemljo in dokazal, da je južna celina (Ptolemajeva hipoteza) ločena od Južne Amerike.

Zemljevid ugotavlja, kako malo je znanega o tej celini: "Malo jih je doseglo te južne regije. Stvari še niso raziskane" (此南方地ほうじ人じん至いたり者しゃ少しょう, 未み審しん其物 ), vendar vključuje več krajevnih imen krajev kot v Afriki, Ameriki ali Evropi:

  • "Beli vrh" (白しろ峯みね, Bái Fēng)
  • "Velika reka" (大江おおえ, Dà Jiāng)
  • Tierra del Fuego (火ひ地ち, Huǒdì dob. "Mesto ognja")
  • Antarktika (南極なんきょく界かい, Nánjíjiè, dob. "Antarktična regija")
  • Nova Gvineja (新入しんにゅう匿, Xīn Rùnì)
  • "Mesto papig" (鸚哥いんこ地ち se na splošno jemlje kot Avstralija, izvirno pa se je nanašalo na južno Afriko, morda Madagaskar.[5])

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

Korejski zemljevid iz 1800. let, naslovljen "Zemljevid nebes in zemlje" (乾坤けんこん圖ず).

Iz Šanhai Judi Čuantuja je nastalo veliko zemljevidov. Veliko zemljevidov je v korejskih in japonskih arhivih, vendar je njihovo zgodovino težko rekonstruirati.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Ptak, str. 1.
  2. ↑ Ptak, str. 3.
  3. ↑ 3,0 3,1 Ptak, str. 10-12.
  4. ↑ Ptak, 10-12
  5. ↑ Inter alia, cf. Jacobs, Frank. "575: A Fernweh for Magellanica". Strange Maps. 25. julij 2012. Pridobljeno 13. oktobra 2012.
  6. ↑ Ptak, str. 2.

Viri[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Šanhai_Judi_Čuantu&oldid=6117836«