Papež Soter

Sveti Soter mučenec
Papež Soter
Pričetek papeževanja	okoli 166
Konec papeževanja	okoli 174
Predhodnik	Anicet
Naslednik	Elevterij
Zaporedje	12. papež
Osebni podatki
Rojen	začetek 2. stoletje n. št. Fondi (Kampanija, Italija, Rimsko cesarstvo)
Umrl	okoli 174 Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo,)
Etničnost-nacionalnost	Grk
Svetništvo
God	22. april
Častijo ga	Pravoslavna cerkev Rimskokatoliška cerkev
Razglasil ga je	predtridentinsko obdobje
Relikviarij	Kalistove katakombe (ali cerkev svetega Petra v Vatikanu; pozneje prenesen v cerkev svetega Siksta v Rimu; relikvije hrani tudi stolnica v Toledu, Španija)
Čaščenje prenehalo	od 1969 se ne časti več kot mučenec v Rimskokatoliški cerkvi

Sveti Soter, papež in mučenec Rimskokatoliške cerkve, * začetek 2. stoletja n. št., Fondi (Kampanija, Italija, Rimsko cesarstvo); † 174, Rim.

Življenjepis

Soter se je rodil v Fondiju blizu Rima, v družini grškega porekla. Za časa Soterovega pontifikata so se širile ideje montanističnega herezije, ki so najbrž prispevale k preganjanju kristjanov zaradi svoje protidružbene usmerjenosti za časa cesarja Marka Avrelija. Soter je uspešno nastopal zoper to in druga krivoverstva. Za časa njegovega papeževanja je nastopil v Rimu gnostik Tacijan.

Določbe

• Soter je določil, da je zakon veljaven le, če ženina in nevesto blagoslovi duhovnik.
• Uvedel je tudi vsakoletno praznovanje Velike noči.
• Obenem je ponovno prepovedal ženskem dotikati se keliha in patene ter prižigati kadilo med bogoslužjem, kar je bilo prepovedano laikom že pod Sikstom I..

Dobrodelnost in pismo

Ena od prvih potez po izvolitvi za papeža je bila nabirka za potrebe Cerkve v Korintu. Obubožanim korintskim vernikom je poslal izdatno gmotno pomoč, Istočasno napisano pismo, ki so ga navadno brali ob nedeljah skupaj s Klemenovim, se je izgubilo. Po drugi strani pa je ohranjeno pismo, s katerim je Soteru odgovoril korintski škof Dionizij in se v njem zahvaljuje rimski Cerkvi.

Mučeništvo in češčenje

Smrt in usoda relikvij

Rimski martirologij ga prišteva med mučence in pravi, da je umrl na Apijski cesti v Rimu. Pokopan je na Kalistovem pokopališču v Rimu; po drugem izročilu pa je pokopan blizu bazilike sv. Petra. Za časa Sergija II. (844-847) so njegove telesne ostanke prenesli v cerkev sv. Silvestra, od tod pa v cerkev sv. Siksta I. Po izročilu je del njegovih relikvij pokopan v toledski stolnici v Španiji.

Po koledarski reformi ni več mučenec

Nekdaj so menili, da so vsi papeži prvih treh stoletij pretrpeli mučeništvo; vendar novi Rimski martirologij papežu Soteru ne prideva naziva mučenec. Po koledarski reformi 1969 in poznejših dopolnilih se lahko god sv. Sotera obhaja kot neobvezni; ni pa več omenjen kot mučenec. V zadnji redakciji koledarja piše: "Ni razlogov, da bi vključili svetega Sotera in svetega Kaja med mučence."

Močni razlogi le govorijo v prid mučeništvu

Vendar še vedno obstajajo močni razlogi za mnenje, da je bil Soter mučenec. Cerkev je namreč vodil v času cesarja Marka Avrelija (161-180). Takrat so se razmere v rimski državi precej poslabšale zaradi naravnih nesreč, porazov rimske vojske in lahkotnega življenja prebivalcev. Vse pogosteje so se širili glasovi, da so kristjani krivi za propadanje države, ker ne častijo rimskih bogov. Te okoliščine so pripomogle, da je čas vladanja Marka Avrelija postal obdobje najbolj krvavega preganjanja kristjanov v drugem stoletju. Zato je zelo verjetno tudi Soter umrl mučeniške smrti.

God

Neobvezni spominski dan ima v Rimskokatoliški cerkvi 22. aprila in ga častijo tako katoličani kot pravoslavni kristjani skupaj s svetim Kajem.

Pravoslavni kristjani Sotera častijo kot svetnika in mučenca.

Viri

• B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
• M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
• F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
• S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999.
• A. Ender: Die Geschichte der Katholischen Kirche, Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
• A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
• Gy. Goyau: A pápaság egyetemes története. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900.
• N. Kuret: Praznično leto Slovencev I-II. Družina, Ljubljana 1989.
• Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
• Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
• J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922.
• F. Rihar: Marija v zarji slave (Šmarnice), Družba svetega Mohorja v Celovcu 1909.
• A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
• F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
• Tolnai világtörténelme (VII részben), Budapest, 1885-1905.
• M. Vogel: Szentek élete I (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900.
• M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.

Zunanje povezave

• Latin Saints of the orthodox Patriachate of Rome – Soter in drugi (angleščina)
• Pope Soter - Sparcq (angleščina)
• Soter Bishof of Rome (Aka, angleščina)
• Saint Soter (Britannica Kids-Apps angleščina)
• Saint Pope Soter (G-Catholic-com angleščina)
• Catholic Encyclopedia (1913) (Caius and Soter, Saints and Popes angleščina)
• Soter (Webster’s Online Dictionary angleščina)
• Pope Saint Soter (Saints sqpn.com angleščina)
• Liber Pontificalis (v angleščini).

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik:  Anicet	Rimski škof Papež 167–175	Naslednik:  Elevterij