(Translated by https://www.hiragana.jp/)
Papež Gregor III. - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Papež Gregor III.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sveti Gregor III. OSB
Papež Gregor III.
Papež Gregor III.
Škofija11. februar 731 (izvoljen)
Začetek papeževanja18. marec 731 (posvečen)
Konec papeževanja28. november 741
PredhodnikGregor II.
NaslednikZaharija
Redovi
Položaj90. papež
Osebni podatki
RojstvoGregorius (Gregor, Gregorij)
7. stoletje
antična Sirija[d], Omajadski kalifat
Smrt28. november 741[1][2]
Rim, Ravenski eksarhat, Bizantinsko cesarstvo[3]
PokopanCerkev sv. Petra v Rimu
NarodnostSirec
Staršioče Janez (Sirec)
Svetništvo
God28. november
Svetnik vrimskokatoliška Cerkev
pravoslavne Cerkve
anglikanska skupnost
luteranci
Kanonizacijapredtridentinsko obdobje
Drugi papeži z imenom Gregor
Catholic-hierarchy.org

Gregor III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 690 Sirija (Umajadski kalifat); † 28. november 741, Rim (Bizantinsko cesarstvo).

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Takoj po Gregorjevem pogrebu oziroma že po smrti 11. februarja 731 so Rimljani z že davno nevidenim soglasjem izvolili redovnika benediktinca Gregorja na apostolski sedež, ki je bil svojemu predniku podoben ne le po imenu, ampak tudi po svojih lastnostih. Po rodu je bil Sirec in je torej znal dobro tudi grščino. Kljub temu pa ravenskemu eksarhu izvolitev ni ugajala in zato so ga – po dospeli potrditvi – lahko posvetili za rimskega škofa šele 18. marca. Gregor je takoj sklical na sinodo zahodne škofe v zvezi z uničevanjem svetih kipov in podob (ikonoklazem) pod bizantinskim cesarjem Leonom. V Rim je prišlo 93 škofov, ki so soglasno izjavili, da »kdor odslej naprej podobe Gospoda Jezusa, brezmadežne Device Marije, svetih apostolov in svetnikov oddaljuje iz njihovih prostorov, jih uničuje ali zaničuje, ne sme prejeti Gospodovega telesa in krvi (obhajila) ter naj bo izobčen iz cerkvenega občestva.«[4]

Papež je podpiral pri misijonarjenju na Bavarskem svetega Bonifacija.

Papež Gregor III. je umrl v Rimu dne 28. novembra 741. in je pokopan v cerkvi svetega Petra v Vatikanu blizu svojih slavnih predhodnikov in svetnikov Gregorja Velikega in Gregorja II.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Opombe in viri

[uredi | uredi kodo]
  1. Delogu P. Dizionario Biografico degli Italiani — 2002. — Vol. 59.
  2. Enciclopedia dei Papi — 2000.
  3. Union List of Artist Names — 2015.
  4. F. Chobot. A pápák története. str. 119s.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
  • B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
  • I. Diós (s sodelavci): A szentek élete. Szent István Társulat, Budapest 1984.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
  • J. Holzer: Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen. Niederösterreichisches Pressehaus, St. Pölten 1979, 1. Auflage.
  • Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • F. Rihar: Marija v zarji slave (Šmarnice), Družba svetega Mohorja v Celovcu 1909.
  • A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • A. Strle, Vera Cerkve, Dokumenti cerkvenega učiteljstva. Mohorjeva družba, Celje 1977.
  • M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
  • Zgodovina krščanstva. Prevod: Uroš Kalčič. Ljubljana: Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče. 1992. str. 688. COBISS 29084160. ISBN 86-341-0644-6. (izvirnik: The history of Christianity, Revised edition copyright 1990 Lion Publishing).

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Gregor II.
Papež
731–741
Naslednik: 
Zaharija