(Translated by https://www.hiragana.jp/)
Slabokrvnost - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Slabokrvnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Slabokrvnost (anemija)
Bleda roka ženske s hudo slabokrvnostjo (levo) v primerjavi z roko zdravega moškega (desno).
Specialnosthematologija uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10D50-D64
MKB-9280-285
DiseasesDB663
MedlinePlus000560
eMedicinemed/132 emerg/808 emerg/734
MeSHD000740

Slabokŕvnost ali anemíja je bolezen, pri kateri sta znižani koncentracija rdečih krvničk in/ali koncentracija hemoglobina v krvi, zaradi krvavitve, pomanjkljivega nastajanja ali povečane razgradnje rdečih krvničk oziroma kombinacije teh pojavov.[1]

Razvrščanje

[uredi | uredi kodo]

Glede na vzrok

[uredi | uredi kodo]

Slabokrvnosti lahko glede na vzrok razdelimo na:[2]


Glede na velikost rdečih krvničk

[uredi | uredi kodo]

Z morfološkega vidika se anemije razvrščajo glede na velikost rdečih krvničk, ki se meri s povprečnim korpuskularnim volumnom (PKV). Če so celice manjše od spodnje normalne vrednosti (80 fl), gre za t. i. mikrocitno anemijo, če so normalne velikosti, govorimo o normocitni anemiji, in če so večje od zgornje normalne vrednosti (100 fl), se anemija imenuje makrocitna. Ta razvrstitev nakazuje tudi na vzrok slabokrvnosti, na primer, mikrocitna anemija je često posledica pomanjkanja železa. Vrednost PKV se da hitro določiti in je zato pomembna pri diagnosticiranju slabokrvnosti.

Shematski prikaz razvrstitve anemij glede na velikost rdečih krvničk:

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Anemija
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Makrocitna anemija (PKV > 100)
 
 
 
 
 
Normocitna anemija (PKV = 80–100)
 
 
 
 
 
Mikrocitna anemija (PKV < 80)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Povišano število retikulocitov
 
 
 
 
 
Znižano število retikulocitov
 
 
 
 


Za natančnejšo diagnozo so pomembne tudi druge značilnosti, razvidne iz krvnega razmaza periferne krvi, na primer pridružene anomalije belih krvničk kažejo, da vzrok tiči v samem kostnem mozgu.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  1. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=anemija[mrtva povezava] Slovenski medicinski e-slovar; vpogled: 10. 3. 2011.
  2. Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 1036-1058.