Veliki Higan
Pogorje Veliki Hingan | |
---|---|
Reka Jalu v pogorju Veliki Hingan | |
Najvišja točka | |
Nadm. višina | 2.035 m |
Koordinate | 49°22′57″N 123°09′24″E / 49.3823728°N 123.1567383°E |
Poimenovanja | |
Domače ime | |
Geografija | |
Geologija | |
Tip | nagnjen prelom |
Pogorje Veliki Hingan ali pogorje Da Hingan (poenostavljeno kitajsko:
Geografija
[uredi | uredi kodo]Pogorje se razteza na 1200 kilometrov od severa proti jugu. Je razvodje med rečnima sistemoma Nen in Songhua na vzhodu ter Amurjem in njegovimi pritoki na severozahodu.[5]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Njena pobočja so razmeroma bogato pašno območje. Hitanci so živeli na vzhodnih pobočjih, preden so v 10. stoletju ustanovili dinastijo Liao. Oroqen, tunguško ljudstvo, živi vzdolž pogorja Velikega in Malega Hingana na severovzhodu Kitajske in spada med najstarejše avtohtone populacije v regiji. Na zahodnih pobočjih je živelo nomadsko ljudstvo, ki je redilo ovce in kamele ter uporabljalo mongolsko planoto za svoje pastirsko gospodarstvo.[6]
V leposlovju
[uredi | uredi kodo]Veliko pogorje Hingan je ključno dogajanje v znanstvenofantastičnem romanu Problem treh teles (roman) kitajskega avtorja Liuja Cixina.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »The Greater Khingan range in winter«. China Daily. 28. december 2015. Pridobljeno 30. decembra 2015.
- ↑ Hou Hanshu vol. 90 "鮮卑
者 ,亦 東 胡 之 支 也,別 依 鮮卑山 ,故 因 號 焉" "the Xianbei people branched off from the so-called 'Eastern Hu' and came to settle around Mt. Xianbei after which name they were designated" translated by Toh (2005) - ↑ Weishu vol. 1
- ↑ Tseng, Chin Yin (2012). The Making of the Tuoba Northern Wei: Constructing Material Cultural Expressions in the Northern Wei Pingcheng Period (398–494 CE) (PhD). University of Oxford. str. 1.
- ↑ »Da Hinggan Range«. Encyclopaedia Britannica. Pridobljeno 17. septembra 2020.
- ↑ Mote, F.W. (1999). Imperial China: 900–1800. Harvard University Press. str. 32s. ISBN 0-674-01212-7.