Biohimii

Biohimii (biologine vai fiziologine himii) om tedo eläbiden stajiden da organizmiden himižes mülündas i himižiš proccessoiš, kudambiden mödhe niiden elonradmine tegese, organižen himijan erineden.

Tedon nimituz kävutase tärtuseks 19. voz'sadan keskespäi. Saksalaine Karl Neiberg-himik tariči sidä tedoterminaks vl 1903.

Šingotesen istorii

Biohimii šingotase läz sada vot biologijan i himijan röunal. Ristitud ottas kävutamižhe biohimižid processoid amuižes aigaspäi, no ei voigoi sel'gitada niid ende. Mugomad processad oma leibän paštand, saguden i vinan tehmine, nahkoiden ümbriradmine.

Tarbhaižuz spravitada läžundoid käski meletada zell'kazmusiden ičendoiš i substancijoiden reakcijoiš organizman südäimes. Söm i mujud kazmusišpäi pidihe olda varuitomikš. Amuižed tedomehed süttiba il'man i sömän roliš eläbiden elonvaratoitmižes.

Tedoidusen metodad

Eläjan substancijan komponentoiden funkcioniruind, analiz, strukturan da ičendoiden tedoidused oma biohimižen metodologijan aluseks. Formiruihe biohimijan metodoid 20. voz'sadal päpaloin. Kaikiš enamb levitadud metodad oma hromatografii (tegii meles M.S. Cvet vl 1903), centrifugiruind (T. Svedberg, 1923) i elektroforez (A. Tizelius, 1937).

Kompjuterine modeliruind kävutase tedoidamha biomolekuloiden reakcijoid siš statjoiš, konz ei voi tehta oiktad kodvad.

Alatedod

Biohimii jagase alatedoikš:

• statine (bioorganine) biohimii, sen objektad oma aminmuiktused, vauktušed, fermentad, hil'vezikod, nukleinižed muiktused, nukleotidad, lipidad, vitaminad, gormonad;
• dinamine biohimii, alajagused oma molekulärine biologii i bioenergetik;
• funkcionaline biohimii, tedoidab mikroorganizmoid (bakterijoid), kazmusid, živatoid, ristituid. Ristitun biohimijan objektad oma veri, kudehed, organad, lihasiden radmine. Medicinine biohimii om ristitun hibjas läžundoiden aigan. Sportan biohimii tedoidab ristitun organizmad röunličendoiden aigan.